Dogodek je po besedah Jake Kranjca, generalnega sekretarja Ekologov brez meja pokazal, da je očitno, "da se bomo morali o zadostnosti in esencialnih rabah začeti pogovarjati tudi v smislu digitalnih tehnologij, ne le v okviru prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v tradicionalnem smislu."

Profesor računalništva in trajnosti na univerzi Lancaster dr. Adrian Friday je izpostavil, da moramo biti bolj zavedni glede upravljanja IKT sektorja, če želimo doseči cilje razogličenja. Sektor sicer postaja vedno bolj učinkovit, a vedno bolj rasteta tudi povpraševanje in naše potrebe, gre za t.i. povratni učinek. Samo optimizacija zato ni dovolj. Kot primer je izpostavil pekarno v švedskem Malmöju, ki zaradi prekomerne rabe energije tehnoloških podjetij v okrožju ni mogla zagotoviti elektrike za novo tovarno. Profesor spodbuja takojšnje in hitro ukrepanje ter dolgoročno razmišljanje: namesto ozelenjevanja današnjih aktivnosti se raje osredotočimo na trajnosten in odporen jutri.

Zaskrbljujoče je, da je kar 80 % podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, t. i. temnih podatkov (dark data) - datotek, ki jih nikoli več ne uporabimo, je izpostavila dr. Kate Broadhurst, predavateljica za inovacije in strategijo ter članica skupine za digitalno razogličenje. Meni, da je nujna sprememba miselnosti ter povezovanje stroke in odločevalcev. Pri svojem delu razvija načine za ponovno uporabo in razvoj podatkov na način, da bi ti postali del organizacijskega znanja in se učinkovito uporabljali še naprej, namesto romali med pozabljene temne podatke.

Trajnost in računalniški sektor? 

Pobudniki digitalne čistilne akcije, Ekologi brez meja, so prepoznali nujo po povezovanju deležnikov, zato so na dogodek povabili tudi izr. prof. dr. Veljka Pejovića (Fakulteta za računalništvo in informatiko UL), Aleša Pevca (Tehnološki park) in Boruta Sočana (Reeba XR), ki so izmenjali poglede na trajnost računalniškega sektorja v širšem kontekstu. Dr. Pejović je med drugim predstavil težave s programsko načrtno zastarelostjo in pasti nekontrolirane povezljivosti naprav, od avtomobilov, zaklenjenih v garažah, do nedelujočih blagajn ob poplavah.

Aleš Pevc je komentiral situacijo na področju umetne inteligence in povzel večkrat izrečene misli: kaj res potrebujemo, kje je meja?

Zagovorniki trajnostnega digitalnega razvoja pa niso nasprotniki digitalizacije. Ta lahko prinaša tudi precej okoljskih koristi, kot jih je na primeru virtualnih dogodkov predstavil Sočan. Pri vseh tehnologijah bi se po njegovem mnenju morali vprašati, ali upravičijo energijski vložek. 

Z informacijsko preobremenjenostjo in digitalnimi odpadki pa je povezano tudi naraščanje števila fizičnih, elektronskih odpadkov. Joseph P. De Veaugh-Geiss zagovarja dolgotrajno rabo naprav, ki je najbolj trajnostna, hkrati pa rešitev vidi v odprtokodnih praksah. Ironično je, da bo ravno na letošnji svetovni dan elektronskih odpadkov Microsoft prenehal s podporo za Windows 10, s čimer se pričakuje množična menjava naprav, De Veaugh-Geiss z ekipo pa problem rešuje s podporo prehodu na odprtokodne operacijske sisteme. 

Da se vendarle počasi premika, dokazujejo podjetja, ki so se v sklopu pobude Odklikajmo digitalne odpadke, že lotila problematike, večinoma s prvim, najenostavnejšim in najpreprostejšim korakom - čiščenjem 'temnih' podatkov in s tem usvajanjem zavedanja o digitalnem odtisu med zaposlenimi. Maja Kalan iz Ljubljanskih mlekarn, kjer so lani izbrisali 10 tisoč GB neuporabnih podatkov, je izpostavila, da prihaja do njihovega podvajanja, saj so ti shranjeni na strežnikih, v oblaku, pa tudi še v tiskani obliki. Potrebujemo bolje zasnovane sisteme in spremembo miselnosti. Slednje so v A1 po poročanju Ane Boršić dosegli s tekmovanjem in nagrajevanjem zaposlenih. V podjetju GEN-I, ki ga je predstavila Tanja Teršar, pa so se v lanskem letu problematike lotili strateško z opredelitvijo digitalnih odpadkov, identifikacijo dobrih praks ter oblikovanjem strategije in komunikacijske kampanje za zmanjševanje digitalnih odpadkov v skupini in v domačem okolju zaposlenih. Letos bo v akciji spet sodeloval tudi HOFER Slovenija, ki je podprl organizacijo strokovne konference: "Lani je naš oddelek za trajnost v enem dnevu izbrisal 71,4 GB digitalnih odpadkov, letos pa bomo k sodelovanju povabili vse sodelavke ter sodelavce, ki jih je že več kot 2000, in sicer s ciljem zmanjšati naš digitalni, s tem pa tudi ogljični odtis."

"Na več nivojih lahko naredimo marsikaj, to pa smo želeli še dodatno strokovno utemeljiti," je dodala Tina Cipot iz o28 komunikacijske skupine, ki tudi letos z Ekologi brez meja sodeluje pri organizaciji vseslovenske digitalne čistilne akcije, ki bo potekala med 15. in 31. marcem 2025 kot del globalne akcije Digital Cleanup Day. V akciji lahko sodeluje prav vsak, več o tem kako, pa na https://digital.ocistimo.si/.