Druga konferenca Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb "Z novimi praksami do trajnostnih stavb", ki je te dni potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je jasno pokazala, da je Slovenija na poti k trajnostnim stavbam odločna in ambiciozna. Dogodek, organiziran v sodelovanju s Strateško razvojno-inovacijskim partnerstvom (SRIP) Pametne stavbe in dom z lesno verigo ter Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, je združil strokovnjake, politike in predstavnike industrije z jasnim ciljem: opredeliti konkretne korake za bolj trajnostno prihodnost gradbeništva.

Zakaj so stavbe v središču podnebnih rešitev?

Sabina Jordan, predsednica Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb in SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, je s svojo uvodno mislijo izpostavila alarmanten podatek: »Obstoječ stavbni fond, kakršenkoli že je, bo v veliki meri v uporabi še leta 2050. Stavbe, ki jih načrtujemo danes, bodo v uporabi še dlje. In ker je njihov vpliv na okolje velik, ni vseeno kakšne so!« Njene besede niso bile izrečene v prazno, saj statistika Evropske agencije za okolje potrjuje resnost situacije: gradbeni sektor porabi 35 % vseh surovin, 40 % energije, 12 % pitne vode in je odgovoren za približno 40 % vseh emisij toplogrednih plinov. Velik del teh emisij je vgrajen že v same materiale in postopke, kar poudarja nujnost naslavljanja celotnega življenjskega cikla stavb – od načrtovanja in gradnje do uporabe in razgradnje.

Državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Uroš Vajgl, je dodal, da se moramo v luči podnebnih sprememb vprašati, kako naj stavbe postanejo del podnebnih rešitev in ne izzivov. Poudaril je, da ne gre več zgolj za zmanjšanje porabe energije, temveč tudi za odpornost stavb na ekstremne vremenske razmere. Zasnova objektov mora vključevati naravne elemente, kot so senčenje, drevesa in zelene strehe, ki izboljšujejo notranje udobje in prispevajo k blaženju učinkov podnebnih sprememb.

Inovativna orodja in prioritete: Od Level(s) do BIM

Minister za naravne vire in prostor, Jože Novak, je izpostavil ključen pomen lokacije pri trajnostni gradnji. Pravilna postavitev objektov, ki upošteva osončenje, prevetrenost in hrup, je temelj kakovostnega življenjskega okolja.

Kot eno izmed pomembnejših orodij za trajnostno gradnjo je Novak izpostavil Level(s), orodje Evropske komisije, ki služi kot osnova za razvoj nacionalno usmerjenih kazalnikov. Level(s) podpira krožno gospodarstvo, razogljičenje, racionalno rabo virov, odpornost stavb na podnebne spremembe ter optimizacijo stroškov.

Slovenija je že razvila svojo prilagoditev teh kazalnikov, imenovano SLO kTG (Slovenska prilagoditev kazalnikov trajnostne gradnje), ki nastaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE v sodelovanju z GI ZRMK, ZAG ter obema ministrstvoma. Uroš Vajgl je opozoril, da bo z uporabo metodologije BIM (Building Information Modeling), ki je s 1. januarjem 2025 postala obvezna v javnih naročilih, mogoče trajnostne kazalnike uspešneje vključiti v fazo načrtovanja. To bo prispevalo k večji preglednosti in kakovosti gradnje v Sloveniji.

Ključni korak k dekarbonizaciji

Eno od ključnih sporočil konference je bilo soglasje, da je prednostna naloga obnova obstoječega stavbnega fonda, šele nato pa nova gradnja. Gašper Stegnar, koordinator Izvršnega odbora Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb iz Instituta "Jožef Stefan", je poudaril, da se Slovenija sooča z velikim številom energijsko potratnih stavb. »Če želimo doseči cilje dekarbonizacije stavbnega fonda, bo treba v prihodnje prenavljati stavbe ne le energetsko učinkovito, temveč celovito – z vse večjim poudarkom na trajnostnih vidikih.«

Stegnar je pojasnil, da trajnostna prenova zajema več kot le zmanjšanje rabe energije. Vključuje uporabo okolju prijaznih materialov, podaljševanje življenjske dobe stavb, izboljšanje notranjega ugodja in prilagodljivost stavb na podnebne spremembe. Poseben izziv ostaja celovita prenova večstanovanjskih stavb, kjer se pogosto prepletajo tehnične, finančne in organizacijske ovire. Za premostitev teh ovir je nujen konstruktiven dialog med vsemi ključnimi deležniki: upravniki, etažnimi lastniki, občinami, izvajalci in financerji. Stičišče za trajnostno prenovo in gradnjo stavb si bo prizadevalo za vzpostavitev tega dialoga, na konferenci pa je bila predstavljena tudi uspešna izkušnja s celovito prenovo in nadgradnjo večstanovanjske stavbe z lesenimi večfunkcionalnimi paneli na Ravnah na Koroškem.

Pomen demonstracijskih primerov in sodelovanja

Na poti do trajnostnih stavb imajo demonstracijski primeri ključno vlogo. Gašper Stegnar iz Centra za energetsko učinkovitosti Inštituta "Jožef Stefan" poudarja: »Z jasno podporo in spodbujanjem primerov dobrih praks lahko bistveno pospešimo uvajanje novih pristopov, ki danes še niso standard. Potrebujemo pionirske projekte, ki bodo drugim kazali pot – v tehnološkem, procesnem in družbenem smislu.« Udeleženci konference so si včeraj ogledali Vrtec v Selnici ob Dravi in demonstracijsko hišo DOM24h v Limbušu, ki sta odlična primera trajnostne gradnje v praksi.

Vir: MOPE