V dobi digitalne revolucije umetna inteligenca s svetlobno hitrostjo spreminja naš svet. Tehnološki razvoj obljublja številne prednosti, vendar prihaja tudi z visokimi energetskimi zahtevami, ki imajo resne posledice za naše okolje. Poraba energije za napajanje masivnih podatkovnih centrov in procesiranje kompleksnih algoritmov ustvarja tudi ogromen ogljični odtis, kar sproža vprašanja o trajnosti tega tehnološkega napredka.

Chat GPT porabi 25-krat več energije kot Google

Leto in pol po začetku delovanja ima ChatGPT že okoli 180 milijonov uporabnikov po vsem svetu. Klepetalni robot AI se uporablja za najrazličnejše stvari, od ustvarjanja načrtov za potovanja do pisanja prispevkov ali samo postavljanja neumnih vprašanj.

Pri odzivanju na zahtevke uporabnikov ChatGPT porabi veliko energije, do 25-krat več kot iskanje v Googlu, poroča The Brussels Times. Poleg tega umetna inteligenca ob tem porablja veliko vode za hlajenje strežnikov, ki poganjajo kompleksno programsko opremo. Ob pogovoru z robotom, ki ima približno 20 do 50 vprašanj, se porabi okoli pol litra vode, torej ena majhna plastenka.

Najbolj potraten je tehnološki razvoj

Pogovori z uporabniki so kljub kar veliki energetski potratnosti le manjši del negativnega okoljskega vpliva umetne inteligence. Daleč največ energije se porabi za usposabljanje jezikovnega modela GPT (programske opreme), ki se izvaja s hiperhitrimi superračunalniki.

Univerza Stanford je izračunala, da je programska oprema GPT-3, predhodnica najnovejše različice, porabila 1.287 MWh električne energije.

Poleg tega potreba po energiji tehnologije umetne inteligence, kot je GPT, z vsakim novim korakom v razvoju eksponentno raste. Svetovalno podjetje Gartner je izračunalo, da bo ob tej stopnji razvoja umetna inteligenca do leta 2030 predstavljala do 3,5 % svetovnega povpraševanja po električni energiji. To je dvakrat več kot celotna Francija.

Nezanemarljiv ni niti ogljični odtis

Vse to vpliva na podnebje, saj poraba energije povzroča emisije toplogrednih plinov. V Združenih državah Amerike, kjer je veliko strežnikov, ki se uporabljajo za AI, se 16 % električne energije še vedno pridobiva iz premoga – najbolj umazanega energenta. Usposabljanje GPT-3 je na ta način povzročilo 502 toni CO2, toliko izpustov kot pri vožnji avtomobila na razdalji do Lune in nazaj.

Poskrbeti, da vsaj nekaj elektrike prihaja iz vetrne, sončne ali jedrske energije, je logičen prvi korak bolj ekološkega pristopa k razvoju umetne inteligence. Sam Google na primer poudarja, da od leta 2015 v celoti uporablja zeleno elektriko.

[[image_1_ge_632]]