Pobuda za prvi javni sadovnjak v Zagrebu je vzniknila lani, letos pa so v hrvaški prestolnici že korak bližje temu, da bodo kmalu uživali domače sadje. Javni sadovnjaki po številnih evropskih mestih postajajo zelo popularen koncept ozelenjevanja, ki po eni strani skrbi za manjšanje emisij ogljikovega dioksida, naravno klimo in večjo biotsko raznovrstnost, po drugi strani pa meščanom daje tudi viden rezultat v obliki sadja, ki si ga lahko utrgajo oziroma naberejo kar med sprehodom po mestu. Eden bolj znanih javnih sadovnjakov se tako nahaja v Parizu, natančneje v parku Martin Luther King, kjer se sadno drevje in grmovje razteza na kar 800 kvadratnih metrih površine, v naši bližini pa je primer dobre prakse tudi javni sadovnjak v Varaždinu.
Meščani si sadovnjaka želijo
Pobuda za zagrebški javni sadovnjak se je rodila lani, podala pa jo je hrvaška sociologinja Vesna Janković, ki je v zagrebškem Jarunu predlagala preureditev travnika med dvema ulicama. Pobuda je dejansko zaživela in vanjo so se vključili številni strokovnjaki ter člani mestnega vodstva. V januarju so se tako vključeni deležniki sestali na spletnem srečanju, kjer so pretresali možne načrte ter si pobližje ogledali primere javnih sadovnjakov iz tujine.
Projekt je tako doživel že svoje prve skice, ki sledijo ureditvi travnika po načelih permakulture, meščani pa se že združujejo v društva in se na Facebooku zbirajo v posebni skupini pobude z imenom Inicijativa za javni vućnjak, v kateri bodo gotovo poskrbeli, da bo do realizacije projekta in dejanske zasaditve sadovnjaka prišlo čimprej. Morda bodo prve plodove uživali že jeseni?
Vir: Ekovjesnik
