Ta prelomni dosežek je rezultat hitrega razvoja nizkoogljičnih tehnologij, večjih naložb v fotovoltaiko in vetrne elektrarne ter širše rabe fleksibilnih omrežnih rešitev.
Kljub rekordnemu deležu obnovljivih virov pa se pojavlja vprašanje, ali je električno omrežje pripravljeno za prihodnje obremenitve. Starejša infrastruktura in pomanjkanje kapacitet za shranjevanje električne energije lahko omejujeta zanesljivost in fleksibilnost sistema. Analitiki opozarjajo, da bo za polno izrabo potenciala sonca in vetra nujna hitra posodobitev omrežij, večja vgradnja baterijskih sistemov in učinkovitejše upravljanje proizvodnje ter porabe.
[[image_1_ge_781]]
Ta prelomni dosežek predstavlja tudi priložnost za Slovenijo in druge države regije, da nadaljujejo z vlaganji v obnovljive vire ter pospešijo razvoj pametnih omrežij. Čeprav je pot do popolnega nizkoogljičnega sistema še dolga, kaže ta rekord, da je energetski prehod v Evropi resnično v teku, z vidnimi rezultati in novimi izzivi za prihodnost.
Vir: Euronews
