Smernice, ki so nastale v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Slovensko turistično organizacijo in izobraževalnimi ustanovami s področja gostinstva in turizma, ponujajo več kot 30 konkretnih ukrepov za boj proti zavrženi hrani.

Smernice najdete tukaj.

Alarmantni podatki in potencial za izboljšanje

Raziskava, izvedena v treh restavracijah, je pokazala, da se količina odpadne hrane na gosta giblje med 150 in 460 grami. Ti podatki so zaskrbljujoči, vendar hkrati kažejo na velik potencial za izboljšanje. Že samo spremljanje in merjenje količin odpadne hrane je pri sodelujočih restavracijah privedlo do zmanjšanja le-te med 6 in 18 %. To poudarja pomen ozaveščanja in aktivnega pristopa k problemu.

Pet ključnih stebrov za manj odpadne hrane

Ekologi brez meja so ključne ukrepe povzeli v pet enostavnih korakov, predstavljenih tudi v video formatu, kar omogoča lažjo implementacijo v praksi:

  • Analiza stanja: Prvi korak je razumevanje izvora in količine odpadne hrane v restavraciji.
  • Trajnostno oblikovanje jedilnika: Premišljeno načrtovanje jedilnika, ki upošteva sezonskost, lokalne sestavine in rastlinske možnosti, lahko zmanjša količino presežkov.
  • Ustrezna nabava, shranjevanje in priprava hrane: Optimizacija teh procesov je ključna za preprečevanje kvarjenja in nepotrebnih ostankov.
  • Komunikacija z gosti: Izobraževanje gostov o problematiki odpadne hrane in spodbujanje k odgovornemu ravnanju (npr. možnost "doggy bag") igra pomembno vlogo.
  • Ravnanje s presežki: Smernice ponujajo rešitve za odgovorno ravnanje z neizkoriščenimi presežki hrane, kot so donacije ali predelava.

Krog trajnosti

Smernice, ki so osrednji rezultat projekta Krožnik 12.3, se ne osredotočajo zgolj na zmanjšanje odpadkov. Vključujejo tudi napotke za spodbujanje uporabe lokalnih, sezonskih, ekoloških in rastlinskih živil v restavracijah in gostilnah. To širše razmišljanje prispeva k bolj trajnostnemu in odgovornemu delovanju gostinskega sektorja kot celote. Smernice so prevedene tudi v angleščino, kar omogoča njihovo uporabo na mednarodni ravni.

Predsednica društva Ekologi brez meja, Katja Sreš, poudarja, da kljub pomembnosti teh smernic gostinski sektor potrebuje sistemske spremembe za doseganje dolgoročnih ciljev. "Brez sistemskih sprememb gostinski sektor ne bo mogel samostojno doseči ciljev zmanjševanja odpadne hrane. Potrebujemo jasno vizijo, operativne ukrepe, ustrezno regulativo, podatkovno podporo in finančne spodbude," pravi Sreševa. Smernice, ki so jih Ekologi brez meja predstavili na nacionalnem posvetu ob Slovenskem dnevu brez zavržene hrane, so prvi korak k prihodnosti, kjer je vsak grižljaj pomemben in vsak ostanek dobi drugo priložnost. Cilj je vzpostaviti kulinariko, ki ne poudarja le okusa, temveč tudi odgovornost do okolja in družbe.

Vir: Ekologi brez meja