Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer si je danes ogledal napredek pri gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Vrbini in poudaril pomen projekta za energetsko in okoljsko prihodnost države.
Odlagališče nastaja v luči meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško iz leta 2003, ki določa, da morata obe državi vsaka zase prevzeti odgovornost za polovico radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo med obratovanjem skupne elektrarne. Ker dogovora o skupni rešitvi odlaganja do konca redne življenjske dobe elektrarne – torej do leta 2023 – ni bilo, pogodba obvezuje vsako državo, da samostojno in pravočasno poskrbi za svoj delež.
Od temeljev do konkretnih rešitev
Slovenija je v preteklem letu v Vrbini postavila temeljni kamen za novo odlagališče, zdaj pa gradnja poteka pospešeno. Zaključek del je predviden do leta 2027, prvi zabojniki z odpadki pa bi lahko bili odloženi že proti koncu istega leta.
Minister Kumer je ob obisku poudaril, da gre za nujno in trajno rešitev, ki bo Sloveniji omogočila dolgoročno, varno in odgovorno ravnanje z radioaktivnimi odpadki, obenem pa neovirano delovanje elektrarne v podaljšani življenjski dobi.
»S tem uresničujemo zavezo k odgovornemu ravnanju z radioaktivnimi odpadki, hkrati pa omogočamo neovirano delovanje jedrske elektrarne, ki predstavlja pomemben in zanesljiv nizkoogljični vir v naši oskrbi. Odgovornost imamo tudi in predvsem do prihodnjih generacij, hkrati pa s tem kažemo, da smo dovolj zreli za širitev jedrskega programa v prihodnje,« je poudaril Kumer.
Korak k energetski neodvisnosti in okoljski zrelosti
Projekt odlagališča v Vrbini ni le infrastrukturni zalogaj, temveč ključni element v širši energetski sliki Slovenije. Jedrska energija ima v njej pomembno mesto kot nizkoogljični vir, s katerim Slovenija ohranja stabilno in zanesljivo oskrbo – ob tem pa mora poskrbeti tudi za varno in trajno rešitev nastalih odpadkov.
Z gradnjo odlagališča Slovenija ne le izpolnjuje mednarodne zaveze, temveč pošilja jasno sporočilo o zrelosti, odgovornosti in pripravljenosti na prihodnost jedrske energije.
Vir: MOPE
