Cilj akcije je spodbujanje bolj trajnostnih digitalnih navad in ozaveščanje o problematiki vedno večjega digitalnega odtisa, ki k celotnemu ogljičnemu odtisu prispeva že večji delež kot letalski promet. Vse digitalne aktivnosti imajo nekje svoj fizični izvor v obliki strojne opreme in infrastrukture, ki za svoje delovanje potrebuje velike količine energije. Na pogosto nesmotrno rabo so organizatorji akcije v Sloveniji opozorili tudi na prvi strokovni konferenci na temo digitalnega onesnaževanja - 80 % podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, nikoli več ne uporabimo.
Lani je v najlažji čistilni akciji v Sloveniji sodelovalo 1288 posameznikov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali 26 tisoč GB podatkov, kar predstavlja približno 5 ton prihranka izpustov toplogrednih plinov. Tudi letos Ekologi brez meja k sodelovanju vabijo posameznike in organizacije. Na voljo so navodila za čiščenje in številna dodatna gradiva. Akcija poteka od 15. do 31. marca 2025, v končnem rezultatu pa bodo upoštevane vse izbrisane količine od 1. aprila 2024 do 31. marca 2025.
"Nedvomno je digitalna okoljska bilanca lahko tudi pozitivna. Zato je še toliko večja škoda, da prednosti, ki jih prinaša digitalna tehnologija, ne izkoriščamo v boljše namene. Digitalna čistilna akcija je prvi korak k zavedanju, da niti digitalni svet ni brezmejen in ima večji vpliv na okolje, kot si mislimo," pred začetkom letošnje akcije dodaja Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja.
Akciji so se s svojimi aktivnostmi za zaposlene in kupce ter uporabnike storitev pridružila številna podjetja, ki so prepoznala pomen trajnostnih digitalnih praks, med njimi HOFER, Ljubljanske mlekarne, Slovenske železnice, Makom, akcijo pa podpirajo tudi Urad RS za komuniciranje, Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica.
Vir: Ekologi brez meja
