Evropska unija se pripravlja na novo obdobje podnebne politike. Do leta 2040 naj bi države članice dosegle 90-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar je skladno z znanstvenimi priporočili in obveznostmi iz Pariškega sporazuma.

Minister Kumer je ob podpori slovenskega stališča izpostavil, da cilj ne pomeni zgolj varovanja okolja, ampak tudi gospodarsko in energetsko priložnost. »Za Slovenijo podnebno ukrepanje ni zgolj okoljska obveznost, temveč ključ do zagotovitve konkurenčnosti, večje odpornosti in energetske neodvisnosti,« je dejal v razpravi.

Novi okvir Evropskega podnebnega zakona

Ministri za okolje so v Bruslju razpravljali o predlogu spremembe Evropskega podnebnega zakona, ki bo določil smernice razogljičenja do leta 2040. Slovenija je pri tem izpostavila tri ključne vidike:

  • celovit podporni okvir s pregledno zakonodajo in pravično razporeditvijo finančnih sredstev, zlasti prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami (ETS),
  • upoštevanje nacionalnih specifik ter načela socialne pravičnosti, stroškovne učinkovitosti in tehnološke nevtralnosti,
  • realističen pogled na izzive sektorja LULUCF (raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo), ki prinaša dodatne negotovosti pri doseganju ciljev.

Ta razprava je pomemben uvod v oktobrsko srečanje evropskih voditeljev, kjer bo politična razprava dobila dodatno težo.

NDC kot ključ do verodostojnosti EU

Druga pomembna tema zasedanja je bila priprava novega nacionalno določenega prispevka (NDC), ki ga mora EU oddati pred naslednjo podnebno konferenco COP30. Minister Kumer je poudaril, da mora biti prispevek:

  • trdno zasidran v zakonodaji,
  • utemeljen na znanstvenih analizah,
  • in sprejet še pred COP30.

Le tako bo EU po njegovih besedah ohranila verodostojnost v mednarodnih pogajanjih in s svojim zgledom spodbujala tudi druge velike onesnaževalke k višjim ambicijam. Sprejem izjave o NDC je pomemben tudi v luči Podnebnega vrha na Generalni skupščini OZN, kjer mora EU svetu podati jasen signal o svojem vodilnem položaju.

Slovenska diplomacija v ospredju

Slovenija je v Bruslju odigrala še eno pomembno vlogo – minister Kumer je gostil zajtrk neformalne skupine Green Growth Group, ki združuje 17 držav članic EU. Skupina si prizadeva za ambiciozno, a hkrati realistično podnebno politiko, ki temelji na skupnem iskanju rešitev.

Kumer je ob tem opozoril, da Slovenija kot ena izmed držav, ki se segrevajo najhitreje, nima luksuza odlašanja. Podnebne škode – od suš in vročinskih valov do poplav in gozdnih požarov – so že danes realnost, zato je za državo okrepljeno ukrepanje vprašanje preživetja, ne le okoljske politike.

Zakaj je cilj 2040 tako pomemben?

Podnebni cilj za leto 2040 ni sam sebi namen. Gre za usmeritev, ki bo oblikovala politike v naslednjih dveh desetletjih in postavila okvir za vmesni cilj do leta 2035. To pomeni, da bodo morale države članice že v prihodnjem desetletju drastično zmanjšati emisije v industriji, prometu, energetiki in kmetijstvu, hkrati pa vlagati v obnovljive vire, učinkovito rabo energije ter prilagajanje podnebnim spremembam.

Za Slovenijo bo ključno, da poveže okoljsko in gospodarsko politiko – tako da bodo podjetja konkurenčna, prebivalci zaščiteni pred energetsko draginjo, država pa manj odvisna od uvoza fosilnih goriv.

Vir: MOPE