400 kilometrov kolesarskih poti, dvakrat več koles kot avtomobilov, mestna hiša, ki proizvede več energije, kot je porabi, prva majhna sončna elektrarna na svetu. Freiburg, kar 900 let staro mesto srednjeveškega videza, je vse to in še več.

Nemški Freiburg se nahaja na idilični lokaciji ob gozdu, kjer se z Nemčijo stikata še Švica in Francija. Po svoji zgodovini je srednjeveško mesto, v tem času pa obhaja že 900. obletnico obstoja. Stare pa so le stavbe, saj se lahko Freiburg pohvali z največjim deležem mladih v celotni Nemčiji, večina freiburških mladostnikov pa se odloči kar za študij na lokalni, svetovno znani Univerzi Alberta Ludwiga. Ne le to, Freiburg, zanimiva mešanica skoraj tisočletne tradicije in sodobnih inovacij, pa v zadnjih letih v mednarodnem merilu dobiva oznako najbolj trajnostnega mesta na svetu, na lestvicah pa se pojavlja tudi kot kraj, kjer je najboljše živeti.

Zelena revolucija, ki jo je sprožil protest

Zgodba freiburške zelene preobrazbe se začne leta 1975, ko se je skoraj celotna mestna skupnost odločno, a mirno uprla gradnji nuklearne elektrarne Whyl. Protesti so trajali več mesecev, najbolj zagrizeni pa so si pred zemljiščem sredi gozda, ki bi ga naj izkrčili za gradnjo elektrarne, postavili kar prave kampe. Odločni glasovi freiburških mladih, kmetov, zdravnikov, učiteljev, umetnikov, policistov in novinarjev so dosegli svoj cilj in po devetih dolgih mesecih se je gradnja nuklearne dokončno zaključila, mesto pa si je dokazalo, da lahko s skupnimi močmi naredi nekaj več.

Še preden se je v drugih mestih sploh ozavestila beseda »zeleno«, so freibužani že pred prelomom tisočletja postavili prvo svetovno energetsko učinkovito hišo, Heliotrope, ki se je napajala s pomočjo sončne energije.

Še preden se je v drugih mestih sploh ozavestila beseda »zeleno«, so freibužani že pred prelomom tisočletja postavili prvo svetovno energetsko učinkovito hišo, Heliotrope, ki se je napajala s pomočjo sončne energije. Leta 2002 je mesto na volitvah glasno izrazilo svojo željo in za župana prvič v zgodovini Nemčije izbralo nekoga iz Zelene stranke. Še istega leta si je mesto z revolucionarnim, trajnostno naravnanim županom na čelu v Dubaju prislužilo mednarodno nagrado za najboljšo prakso na področju trajnostnega razvoja.

V letu 2017 je mesto dobilo novo mestno hišo, ki je postala prva svetovna javna zgradba, ki proizvede več električne energije, kot je porabi.

Osem let zatem je Freiburg prekosil vsa nemška mesta ter si prislužil nagrado za prizadevanja k varovanju klimatskih razmer, leta 2012 pa je postal celo najbolj trajnostno mesto v Nemčiji. Freiburžani se s svojimi predlogi in željo po zelenem razvoju niso ustavili in v letu 2017 je mesto dobilo novo mestno hišo, ki je postala prva svetovna javna zgradba, ki proizvede več električne energije, kot je porabi.

Nagrada za nagrado, ki je romala v roke srednjeveškega Freiburga je vzbudila zanimanje strokovne javnosti in v lanskem letu je Freiburg kot mesto izvrstne prakse gostilo kar 25 000 županov, vodij zelenih uradov ter urbanih načrtovalcev iz vsega sveta, ki so prišli v to idilično nemško mesto iskati ideje, kako v boljšo prihodnost popeljati tudi svoje mesto.

Freiburg se ne zgleduje po svetu, svet se zgleduje po Freiburgu

Številne zelene rešitve, o katerih se danes piše kot o revolucionarnih in edinstvenih, so tako le kopija nečesa, kar je Freiburgu že zdavnaj uspelo. S pomočjo freiburškega znanja in izkušenj je tako italijanska Padova v lanskem letu postavila največjo nacionalno sončno farmo, medtem ko celo ameriški Wisconsin po vzoru Freiburga načrtuje gradnjo posebnega Trajnostnega centra, ki bo temeljil na pridobivanju energije s pomočjo obnovljivih virov.

Mesto ima danes že 400 kilometrov kolesarskih poti, koles pa je v mestu dvakrat več kot avtomobilov.

Freiburg pa ni le energetsko učinkovit in zelen, ampak precej pozornosti namenja tudi vsakdanjim opravilom svojih prebivalcev. Tako ima mesto danes že 400 kilometrov kolesarskih poti, koles pa je v mestu dvakrat več kot avtomobilov. Pri tem pa nemški Freiburg ne sledi svetovnim trendom, ki narekujejo prav predajanje mest kolesarjem in pešcem, ampak sledi le svojim načelom, ki jih je, v času, ko so vsa večja mesta gradila parkirne hiše, ogromna parkirišča in vedno nove avtoceste, že leta 1969 zapisal v dolgoročni strategiji okolju prijaznega mestnega prometa. Freiburg ne sledi nikomur in ničemur, zato pa vsi sledimo Freiburgu.

Prvi zeleni stadion v Nemčiji

Izjemno nemško mesto slovi tudi po srčnih športnih navdušencih, ki nogometne tekme spremljajo na 24 000-sedežnem stadionu, ki je hkrati tudi prvi nemški stadion, povsem pokrit s sončnimi celicami, ki proizvedejo 250 000 kilowattnih ur letno, s čimer povsem zadostijo porabi stadiona, višek pa je preusmerjen v lokalno omrežje.

V Freiburgu je prvi nemški stadion, povsem pokrit s sončnimi celicami, ki proizvedejo 250 000 kilowattnih ur letno, s čimer povsem zadostijo porabi stadiona, višek pa je preusmerjen v lokalno omrežje.

Znotraj Freiburga se v zadnjih letih oblikuje še prav posebno »mesto znotraj mesta«. Gre za predmestje Vauban s 5500 prebivalci, ki je (če to sploh gre), še bolj zeleno in trajnostno naravnano kot sam Freiburg. Vaubanška skupnost temelji na izmenjavi dobrin, skupnih vrtovih, celo skupnih gospodinjstvih ali kolektivnih stanovanjskih skupnostih, prav vse zgradbe pa so energetsko izjemno učinkovite, varčne in zgrajene po najvišjih okoljskih standardih. V tem delu Freiburga je še manj avtomobilov, ceste pa so zato raje spremenjene v igrišča za otroke.

Freiburg, ki je po svoji organiziranosti in predanosti trajnostnemu razvoju skoraj svetlobna leta pred ostalimi, pa se tukaj ne ustavlja. Do leta 2030 nameravajo proizvesti kar 50 % manj emisij ogljkovega dioksida, do 2050 pa si želijo kar vso svojo energijo pridobivati s pomočjo obnovljivih virov. Za Freiburg noben cilj ni previsok …

Izvirni BBC-jev članek lahko najdete na naslednji povezavi.