Projekt je pomemben iz več razlogov hkrati. Ne le zato, ker gre za novo veliko proizvodno zmogljivost iz obnovljivega vira energije, temveč tudi zato, ker nastaja na območju, ki je še pred leti veljalo za simbol stare energetske dobe. Prapretno, zgrajen nasip v kotanji med Trbovljami in Hrastnikom, je bilo desetletja območje odlaganja pepela, žlindre in sadre iz nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, danes pa dobiva povsem novo vlogo.
Za kako močno elektrarno gre?
Ko bo nadgradnja prve enote končana, bo elektrarna štela skoraj 18.000 sončnih panelov, ocenjena letna proizvodnja pa bo znašala 9,8 gigavatne ure električne energije. To je količina, primerljiva z oskrbo približno 2000 gospodinjstev. Del projekta je tudi baterijski hranilnik moči 7 MW in kapacitete 14 MWh, ki bo omogočal boljše usklajevanje proizvodnje sončne elektrarne s potrebami elektroenergetskega sistema in trga ter hkrati prispeval k večji stabilnosti sistema.
Projekt izrednega pomena
Napredek del na Prapretnem so si v marcu ogledali tudi predstavniki države, Evropske komisije, investitorja HSE in lokalnih skupnosti. Med obiskovalci so bili minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc ter župana Hrastnika in Trbovelj, Marko Funkl in Zoran Poznič.
Minister Bojan Kumer je ob obisku poudaril, da Prapretno ni zgolj infrastrukturni projekt, temveč tudi močan simbol pravičnega prehoda. Po njegovih besedah je prav preobrazba prostora, ki je bil desetletja obremenjen z energetskim izkoriščanjem in odlaganjem ostankov proizvodnje, v sodobno lokacijo za čisto energijo eden najbolj oprijemljivih primerov, kako lahko zeleni prehod v praksi tudi dejansko spreminja prostor.
Pomembnost projekta presega lokalni okvir tudi zato, ker gre za prvi domači energetski projekt, ki ga sofinancira Sklad za pravični prehod Evropske unije. Ta sklad je namenjen regijam, ki jih opuščanje fosilnih goriv najbolj neposredno zadeva, Zasavje pa je pri tem med najbolj izpostavljenimi slovenskimi območji. Jerneja Jug Jerše je ob tem opozorila, da Evropa danes potrebuje energetski sistem, ki bo hkrati čist, odporen, dostopen in manj odvisen od zunanjih pretresov. Po njenem je Prapretno eden od konkretnih odgovorov na ta izziv, saj kaže, da lahko tudi nekdanje premogovniške regije prevzamejo pomembno vlogo pri razvoju čiste energije.
Na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj projekt vidijo kot učbeniški primer tega, kako naj bi pravični prehod deloval v praksi. Državni sekretar Marko Koprivc je poudaril, da tovrstne naložbe v Zasavju hkrati uresničujejo več ciljev: spodbujajo čisto energijo, pomagajo pri gospodarski preobrazbi regije in degradiranim območjem dajejo novo razvojno funkcijo. Prav v tem je tudi širši pomen Prapretnega, ki ne predstavlja le nove elektrarne, temveč tudi poskus nove identitete prostora, ki je bil desetletja močno povezan s premogom.
Pomembno vlogo pri projektu imata tudi občini Hrastnik in Trbovlje, ki si območje Prapretnega delita in ki že dalj časa sodelujeta pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Hrastniški župan Marko Funkl je ob tem izpostavil, da imajo v občini dobre izkušnje tako z umeščanjem sončnih elektrarn kot s sodelovanjem z družbo HSE. Posebej je opozoril na to, da naj bi projekt prinesel tudi eno prvih praks v Sloveniji, po kateri bi se del proizvedene energije po ugodnejši ceni vračal lokalni skupnosti, kar bi lahko pomenilo pomemben precedens tudi za druge investitorje.
Podobno je projekt kot razvojno priložnost za regijo opisal tudi trboveljski župan Zoran Poznič, ki pravi, da v Trbovljah pravični prehod razumejo predvsem kot možnost, da se znanje, prostor in industrijska dediščina preoblikujejo v sodobne, trajnostne projekte z novimi delovnimi mesti in razvojnimi možnostmi za lokalno okolje. Sončna elektrarna na Prapretnem je po njegovem eden od bolj oprijemljivih dokazov, da takšna preobrazba ni le politična fraza, ampak nekaj, kar se že dogaja.
V HSE ob tem poudarjajo tudi širši nacionalni pomen projekta. Generalni direktor družbe Tomaž Štokelj opozarja, da je gradnja novih obnovljivih virov in hranilnikov energije še toliko pomembnejša v luči aktualnih geopolitičnih razmer, ko so dobave plina in nafte vse bolj negotove, cene energentov pa nepredvidljive. Prav s projekti, kot je Prapretno, Slovenija zmanjšuje uvozno odvisnost in krepi odpornost svojega elektroenergetskega sistema. HSE ob tem že napoveduje, da podobno razvojno logiko širi tudi v Zagorje ob Savi, kjer načrtuje novo sončno elektrarno in baterijski hranilnik na degradiranem območju.
Za projektiranje, dobavo, montažo in zagon sončne elektrarne Prapretno 2 in 3 ter baterijskega hranilnika je bila po javnem naročilu septembra lani podpisana pogodba s podjetjem RIKO. Vrednost investicije po investicijski dokumentaciji znaša 10,85 milijona evrov brez DDV, pri čemer so štiri milijone evrov zagotovili iz Sklada za pravični prehod Evropske unije.
Dela potekajo skladno s časovnico. Gradbišče se je odprlo konec decembra 2025, zaključek del ter začetek zagonskih in funkcionalnih preizkusov pa je predvideno do maja letos. Redno obratovanje naj bi sledilo po pridobitvi uporabnega dovoljenja, predvidoma poleti 2026. Ocenjena življenjska doba elektrarne je 30 let.
Prapretno tako ni več le ime prostora, zaznamovanega z energetiko preteklosti, temveč vse bolj postaja primer, kako je mogoče tudi najbolj obremenjena industrijska območja obrniti v smer, ki jo bo zaznamovala energija prihodnosti.
