Od Kanade do Havajev ter od Sredozemlja do avstralske divjine … Posledice požarov so katastrofalne tako za človeška življenja in lastnino kot za okolje.

Kljub uničujočemu vplivu teh požarov je spremljanje in merjenje njihovega učinka ključnega pomena za razumevanje njihovega vpliva in učinkovito odzivanje nanje. Evropska služba za spremljanje ozračja (CAMS) in Služba za podnebne spremembe Copernicus (C3S) sta razvili obsežne metode za spremljanje in merjenje požarov, ki temeljijo na podatkih iz satelitov in drugih virov.

Ogenj, naravni pojav ali posledica človeškega delovanja?

Požari v naravi, imenovani tudi gozdni požari, izvirajo iz gorljivih rastlin in virov vžiga, kot so strele ali človeška dejavnost. Njihovo širjenje je odvisno od različnih dejavnikov, vključno s tipom in strukturo vegetacije, vlago, topografijo in vetrom.

Čeprav so požari v nekaterih ekosistemih naravno prisotni in celo potrebni za njihov obstoj, pa človeška dejavnost vse bolj prispeva k njihovi pogostosti in intenzivnosti.

Moč sevanja požara (FRP) kot merilo intenzivnosti

Eden ključnih načinov spremljanja požarov je merjenje moči sevanja požara (Fire Radiative Power - FRP). FRP kvantificira hitrost, s katero požar oddaja energijo, kar je koristno za oceno intenzivnosti požara. FRP se izraža v megavatih (MW) ali gigavatih (GW) in omogoča dragocen vpogled v hitrost sproščanja energije iz požara.

Sistem za globalno asimilacijo požarov CAMS (GFAS) uporablja FRP za oceno emisij onesnaževal iz goreče vegetacije. Meritve FRP, ki jih uporablja CAMS, pridobivajo iz satelitov NASA Terra MODIS in Aqua MODIS, kar omogoča spremljanje požarov v realnem času.

Ocena zgorele površine

Poleg intenzivnosti požara je pomembno tudi spremljanje površine, ki jo požar prizadene. Zgorela površina, imenovana tudi požarna brazgotina, predstavlja območje, ki ga je prizadel požar in na katerem so vidne posledice, kot so pepel, oglje in odstranjena vegetacija.

Ocenjevanje zgorele površine običajno vključuje kombinacijo ocenjevanja na terenu, daljinskega zaznavanja in geospacijalne analize. Satelitske slike so ključne za oceno obsega zgorelih območij, pri čemer se uporabljajo sateliti z multispektralnimi in termalnimi senzorji, kot sta Sentinel-2 in MODIS.

Spremljanje emisij in dima

Požari v naravi niso le lokalna grožnja, saj njihove emisije in dim lahko vplivajo na široka območja. Sistem GFAS CAMS uporablja podatke FRP za proizvodnjo ocen emisij iz požarov po vsem svetu. Ti podatki vključujejo prostorsko mrežene ocene emisij za 40 vrst toplogrednih plinov, slednih plinov in aerosolov, povezanih z gorenjem vegetacije. CAMS prav tako zagotavlja dnevne petdnevne napovedi sestave ozračja, ki vključujejo pomembne kazalnike za sledenje atmosferskim vplivom emisij požarov in dima, kot sta ogljikov monoksid (CO) in optična gostota aerosolov (AOD).

Pyroconvection in nevihte

Pojav, imenovan pirokonvekcija, je močna in globoka konvekcija, ki se lahko pojavi znotraj požarnega oblaka. Med požarom se sprošča ogromna količina toplote, ki povzroča hiter dvig zraka v njegovi bližini.

To ustvarja močan vzgonski tok, ki lahko privede do tvorbe pirokumulusnih oblakov in v intenzivnejših primerih pirokumulonimbusnih oblakov, kjer se lahko razvijejo nevihte. Pirokonvekcija lahko poveča velikost požarov in jih naredi bolj nepredvidljive ter nevarne, kar dodatno otežuje gašenje požarov in ogroža javno varnost.

Požari in podnebne spremembe

Podnebne spremembe so pomemben dejavnik, ki prispeva k povečanju pogostosti in intenzivnosti požarov, še posebej v severnih ekstra-tropskih regijah.

Višanje globalnih temperatur in daljša obdobja suše, ki so posledica podnebnih sprememb, ustvarjajo bolj suhe pogoje, ki povečujejo tveganje za požare. Poleg tega spremembe v vzorcih vetra in strel, povezane s podnebnimi spremembami, dodatno povečujejo tveganje za nastanek požarov.

CAMS in C3S zagotavljata dragocene podatke za spremljanje požarov, kar omogoča boljše razumevanje njihovega vpliva in omogoča pravočasno ukrepanje. Natančno spremljanje požarov je ključno za zmanjšanje njihovih posledic in zaščito okolja ter ljudi. Ob naraščajoči grožnji požarov zaradi podnebnih sprememb postaja nujno, da se izboljšajo metode za spremljanje požarov in da se sprejmejo učinkoviti ukrepi za njihovo preprečevanje in obvladovanje.

Z izboljšanjem tehnologij in boljšim razumevanjem požarov lahko znatno pripomoremo k zmanjšanju tveganja in obsega teh uničujočih dogodkov, ki ogrožajo naše okolje in prihodnost.

Vir: Climate Copernicus