Leto 2023 bo zapisano v zgodovino kot čas, ko so se poplave v Sloveniji dotaknile tako ljudi kot tudi ranljivih živalskih vrst, zlasti breguljk, ki so prilagojene življenju ob rekah.
Breguljke, znan tudi kot peščene lastovke, so edinstvene ptice, ki so odvisne od specifičnega habitata ob vodnih telesih. Raziskovanje njihovega boja za preživetje nam razkriva izjemno zapleten odnos med naravo in človeškimi posegi v okolje.
Prebivalke slovenskih rek
Breguljke so ptice, ki v Sloveniji pretežno naseljujejo vzhodne nižinske predele ob velikih rekah. So mojstri letenja in plenjenja komarjev, kar jih postavlja v vlogo naravnega nadzornika nad populacijo teh nadležnih insektov. Vendar pa je njihova usoda tesno povezana z rečnimi bregovi, ki so primerni za njihovo gnezdenje.
Zakaj so bregovi tako ključni za njihov obstoj? Breguljke izkopljejo svoja gnezda v strme, neporaščene peščene brežine. Te posebne lokacije so običajno ohranjene ob rekah, kjer človeški posegi niso popolnoma spremenili naravnega okolja.
Ključno je razumeti, da te peščene stene ne nastanejo kar same od sebe. Potreben je nenehen proces rečne erozije, ki oblikuje idealno okolje za breguljke. Žal pa so reke v sodobnem času postale žrtve človeških posegov, saj so mnoge obrežne površine betonirane in vodotoki regulirani, kar otežuje naravno oblikovanje peščenih bregov.
Za breguljke skrbi Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije
Za ohranitev breguljk v Sloveniji so prostovoljci iz DOPPS ključni. Vsako leto skrbno vzdržujejo umetne peščene stene, da ptice ne izgubijo svojega doma. Presenetljivo je, da so občasni visoki vodostaji, ki “grizejo” in čistijo bregove, nujni za preživetje teh ptic, vendar to velja le, ko breguljke odletijo na svoje potovanje v Afriko.
Pomemben korak se je zgodil tudi letos, ko je ob finančni podpori Mestne občine Ljubljana DOPPS izvedel projekt urejanja peščenih brežin, ki je sprva obetal izboljšanje razmer za breguljke.
Rezultat tega projekta je bil osupljiv: število gnezdilnih parov breguljk se je povzpelo s 15 lanskih na neverjetnih 1300 parov letošnje poletje. To predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije breguljk in je redkost tudi v evropskem merilu.
Nato so prišle poplave …
A veselje je bilo kratkotrajno. Avgusta je nenadna povodenj vse uničila. Ne samo zalila, poplava je dobesedno odtrgala gnezda. Debeli nanosi finega peska, potrebnega za gnezdenje breguljk, so izginili ali pa so bili spodkopani in so ogroženi. Možnost, da se bo rekordno leto še kdaj ponovilo na tej lokaciji, je postala zelo majhna.
Vseeno nekaj upanja še ostaja … Manjše število breguljk bo morda poskušalo izdelati druga gnezda, prav tako pa je bila smrtnost populacije breguljk manjša kot bi bila, če bi se poplava zgodila v drugem delu leta.
Vir: Ptice.si (DOPPS)
