Njegov sprejem v Državnem zboru ne pomeni le koraka k bolj trajnostni prihodnosti, temveč tudi ključno potezo za sprostitev skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev. Od tega je pol milijarde namenjene najbolj ranljivim prek socialnega sklada za podnebje.

Zakon, ki prinaša finančne temelje in razvojne priložnosti

Kot poudarja Podnebni svet, zakon ne ureja le podnebne politike, ampak postavlja pravne in finančne temelje za dolgoročno razogljičenje države. Z njim bi Slovenija ne le izpolnila obveznosti do Evropske unije, ampak si odprla tudi vrata do gospodarskih koristi, ki jih prinašajo naložbe v zelene tehnologije in trajnostne rešitve. Nosilci teh rešitev že danes beležijo visoke finančne donose, Slovenija pa ima priložnost, da postane ena izmed vodilnih držav na tem področju.

Država nosi odgovornost, ne posameznik

Razprava je opozorila tudi na pogosto napačno usmerjeno razpravo o spreminjanju navad posameznikov. Podnebni svet je jasen: breme prehoda v nizkoogljično družbo ne sme pasti na pleča državljanov. Država mora prevzeti pobudo – s konkretnimi zakonodajnimi rešitvami, učinkovitim upravljanjem in predvsem z jasnimi, podatkovno podprtimi komunikacijami o koristih zelenega prehoda.

Vključevanje vseh

Za uspešno uveljavitev Podnebnega zakona bo ključno široko sodelovanje različnih deležnikov. Od akademskih in raziskovalnih institucij do nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti – vsi morajo postati del učinkovite komunikacijske mreže, ki bo zakon približala ljudem. Le tako bo možno zagotoviti širše družbeno soglasje.

Podpora tudi iz znanstvenih vrst

Stališče Podnebnega sveta je v dopisu podprl tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), ki opozarja, da gre za ključno implementacijo evropske podnebne politike. Slovenija kot ena najbolj podnebno ranljivih držav ima ob tem priložnost črpati nadpovprečno visoke evropske finančne podpore.

Zeleni projekti, izobraževanje in prostorsko načrtovanje

Med predlogi Podnebnega sveta so tudi izdaja zelenih obveznic za sofinanciranje okoljskih projektov ter uvedba obveznega izobraževanja za zaposlene v državni upravi o podnebnih vsebinah. Zanje bi lahko veljali t. i. mikrodokazi o znanju, še posebej pri tistih, ki odločajo o javnih sredstvih in okoljskih vplivih. Poleg tega je bil poudarjen pomen višjih standardov v prostorskem načrtovanju, ki mora biti tesno povezano z varstvom okolja, podnebnimi cilji ter potrebami prebivalstva in narave.

Podnebni zakon je ogledalo naše zrelosti

Vse več akterjev iz znanstvene, civilne in strokovne sfere poziva, da Podnebni zakon postane čim prej sprejet dokument, ki bo začrtal smer zelenega prehoda in postavil Slovenijo ob bok državam, ki svojo prihodnost gradijo na trajnosti in odgovornosti.

Vir: MOPE