Po predlogu, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, zdaj potuje v obravnavo v Državni zbor. Podnebni svet, kot znanstveno-posvetovalno telo vlade, je izrazil načelno podporo zakonu, a hkrati podal vrsto kritičnih predlogov za njegovo izboljšanje, poudarjajoč nujnost ambicioznejših in bolj transparentnih rešitev za učinkovito soočanje s podnebnimi spremembami.
Na 16. redni seji, ki je potekala včeraj, so člani Podnebnega sveta jasno izrazili svoje stališče: Podnebni zakon je potreben, vendar mora biti bistveno izboljšan, da bo resnično učinkovit. Glavna skrb se osredotoča na potrebo po jasno začrtanih dolgoročnih in vmesnih ciljih. Brez teh, opozarjajo strokovnjaki, se Slovenija izpostavlja povišanju stroškov prilagajanja, nazadovanju podnebne politike in prelaganju nesorazmernega bremena na prihodnje generacije.
Ključne pomanjkljivosti in predlagane izboljšave
Med najpomembnejšimi priporočili Podnebnega sveta izstopajo tri področja:
- Subvencije za fosilna goriva
Svet odločno poziva k ponovni vključitvi člena, ki odpravlja subvencije za fosilna goriva, in k odpravi 152. člena, ki to subvencioniranje omogoča. To je ključnega pomena za uveljavitev načela "onesnaževalec plača" in zagotavljanje pravičnega prehoda. Nadaljnje subvencioniranje fosilnih goriv je v nasprotju s podnebnimi cilji in predstavlja odmik od mednarodnih zavez.
- Zeleno proračunsko načrtovanje
Podnebni svet zahteva uveljavitev zelenega proračunskega načrtovanja in določitev jasnih proračunskih deležev za ukrepe blaženja in prilagajanja. S tem bi zagotovili transparentno in ciljno usmerjeno porabo sredstev za podnebne ukrepe.
- Letalska podnebna dajatev in okoljska dajatev
Razprava je potekala tudi o letalski podnebni dajatvi, ki bi morala ustrezneje obdavčiti visoko emisijsko intenzivnost letalskega prometa, še posebej zasebnih poletov. Opozorili so tudi na rast družbenih stroškov emisij CO2 in pozvali k bolj preglednemu določanju zavezancev z vidika odprave sistemskih vrzeli, ki omogočajo izogibanje plačilu okoljske dajatve.
Sklad za podnebne spremembe in lokalne strategije
Podnebni svet je bil kritičen tudi do načrtovanega odloka o programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2025–2028. Poudarili so pomanjkanje vrednotenja učinkov in porabe sredstev ter pozvali k bolj ciljni usmerjenosti ukrepov, zlasti pri podporah v industriji. Sredstva morajo biti porabljena učinkovito in transparentno, z jasnimi merili za merjenje uspešnosti.
Velika pozornost je bila namenjena tudi lokalnim skupnostim. Podnebni svet je izrazil potrebo po oblikovanju priporočil za občine glede prilagajanja na podnebne spremembe, saj so trenutno lokalne skupnosti še slabo orientirane glede priprave in izvajanja lastnih podnebnih strategij. Krepitev zmogljivosti na lokalni ravni je ključna za uspešno implementacijo podnebnih ukrepov po celotni državi.
Vloga javnega mnenja in mednarodna odgovornost
Razprava se je dotaknila tudi rezultatov zadnje raziskave slovenskega javnega mnenja o okolju in podnebju. Podnebni svet je poudaril, da je treba raziskavo ustrezno strokovno nadgraditi in upoštevati, da tudi vprašanja soustvarjajo javno mnenje. Več pozornosti bi morali nameniti razlagam izvora in posledic podnebnih sprememb ter konceptov, ki vodijo ukrepanje – od fizikalnih zakonitosti do realnih okoljskih, družbenih in ekonomskih posledic zavlačevanja okoljskih in drugih ukrepov blaženja in prilagajanja. Boljše razumevanje javnosti je ključno za podporo in sodelovanje pri podnebnih ukrepih.
Na koncu so člani sveta opozorili tudi na mednarodno odgovornost Slovenije. Kot majhna in zelo izpostavljena država mora Slovenija prevzeti svojo vlogo v proaktivnem delovanju znotraj mednarodnih odnosov. Družbena nestabilnost in vojne so namreč neposredno povezane z okoljskimi in podnebnimi krizami, ki se medsebojno intenzivno poglabljajo.
