Na nedavnih podnebnih pogajanjih Cop27 v Egiptu so vladni pogajalci temeljito razpravljali o posledicah podnebnih sprememb, ki jih nekatere države občutijo mnogo huje kot druge. Ključno vprašanje se je tako glasilo, katere države naj prejmejo sredstva za odpravo izgub in škode, ki jih povzročajo podnebne spremembe.

Evropa ne bi financirala vseh

Medtem ko se je blok držav s Kitajsko na čelu zavzemal za to, da bi bile do sredstev upravičene vse države v razvoju, si je Evropska unija želela doseči, da bi bile do denarja upravičene le najbolj ranljive države. V sklepu pogajanj sta se obe strani dogovorili o vzpostavitvi ureditve financiranja in skladov »za pomoč državam v razvoju, zlasti tistim, ki so še posebej ranljive za škodljive učinke podnebnih sprememb«.

PREBERITE ŠE: Vlaganje v obnovljive vire ustvarja pravo eksplozijo zelenih delovnih mest

Toda sklep je privedel do nove polemike, ki jo bo v prihodnjem letu reševal poseben odbor – katere države v razvoju so »še posebej ranljive«?

Kdo je sploh ranljiv?

Ranljivost na podnebne spremembe ima namreč tri vidike, pri katerih se odgovarja na vprašanja:

– Ali vašo državo ogrožajo poplave, neurja, vročinski valovi, suše, dvig morske gladine in vse druge neprijetnosti, ki jih lahko povzročijo podnebne spremembe?

– Ali so na ogroženih območjih v državi ljudje in dragocene stvari?

– In ali ima vaša država dovolj denarja, izkušenj in vladnih zmogljivosti za spopadanje s temi nesrečami?

Značilnosti posebno ranljivih držav so sicer navedene že v Okvirni konvenciji ZN o spremembi podnebja iz leta 1992 (UNFCCC) in Pariškem sporazumu iz leta 2015, pri čemer UNFCCC kot ranljive države opredeljuje »nizko ležeče in druge majhne otoške države, države z nizko ležečimi obalnimi, sušnimi in polsušnimi območji ali območji, izpostavljenimi poplavam, suši in dezertifikaciji, ter države v razvoju z občutljivimi gorskimi ekosistemi posebej ranljive za škodljive učinke podnebnih sprememb«.

Ranljivi so ljudje, ne države

Tako hitro ugotovimo, da so nekatere države sicer pogosto tarča požarov, vročinskih valov in suš, a imajo za spopadanje z njimi dovolj sredstev, medtem ko številne kot sta Mongolija in Libija, tega nimajo. Tako se ocenjuje, da je najmanj podnebno ranljiva država Švica, medtem ko je najbolj ranljiv Niger.

PREBERITE ŠE: Je 2023 leto za vzpon zelenega vodika?

»Doseči moramo še posebej ranljive skupine. Pogajalci morajo še določiti, kaj to pomeni. Za nas to po mojem mnenju pomeni določitev prednostne naloge, ki se resnično osredotoča na države, ki so priznane kot ranljive tako s fizičnega kot gospodarskega vidika, vendar upošteva tudi ranljive skupnosti v državah, ki bi lahko imele zmogljivosti, ki bi jih lahko opredelile kot države s srednjimi dohodki,« je na pogajanjih še dodal predstavnik EU.

Vir: Climate Change News