Raven toksičnih kemikalij v vzorcih deževnice presega vse standarde, ki jih postavljajo agencije za zdravje in okolje. Kaj tako alarmantno stanje svetovne deževnice pomeni na dolgi rok, zaenkrat še ni znano, a znanstveniki predvidevajo, da nič dobrega …
Čeprav je ne pijemo, najde pot v naše telo
Mikroplastiki v telesu, hrani in vodi se sedaj očitno pridružujejo še izjemno toksične snovi, ki jih žal vsebuje deževnica. In čeprav slednje ne pijemo, so od nje odvisne kmetovalne površine, pa tudi večina domačih vrtov, kar pomeni, da del deževnice kljub vsemu zaužijemo tudi mi.
Deževnica navsezadnje onesnaži tudi zemljo, kar pa zelo neposredno vpliva na kakovost živalske krme, zato si lahko predstavljamo tudi, da dobršen delež škodljivosti deževnice zaužijemo tudi skozi živalske produkte.
Posledice kemikalij so nepredstavljive
Zakaj je torej deževnica tako škodljiva? Zadnje raziskave v njej zaznavajo posebna onesnaževala, imenovana tudi večne kemikalije – gre za umetne spojine na osnovi fluora, ki se izjemno počasi razgrajujejo, kar jih napravlja zelo obstojne oziroma skorajda večne. Te spojine dandanes vsebujejo skoraj vsi vzorci deževnice po svetu, ravni kemikalij pa žal presegajo tudi najstrožje standarde, ki so jih zastavile okoljske agencije v ZDA in EU.
Večne kemikalije, ki se strokovno imenujejo PFAS spojine, so glede na raziskave neposredno povezane s plodnostjo, debelostjo, rakom, sladkorno boleznijo ter celo zamudami v razvoju otrok, najnovejše raziskave pa nakazujejo celo, da bi lahko tovrstne kemikalije ošibile imunski sistem otrok.
Desetletja in desetletja bo trajalo, da se PFAS spojine porazgubijo in »odplavajo« v globino oceanov, do tedaj pa si moramo prizadevati, da ravni teh kemikalij ne povečamo. Že tako ali tako so alarmantne, vsi postopki prečiščevanja deževnice pa nesramno dragi.
