Kljub več kot 160 državam, ki so začele pogajanja o globalnem sporazumu za omejitev plastičnih odpadkov, dogovor še ni sprejet, opozarjajo znanstveniki in okoljevarstvene organizacije. Podrobnosti o tem prinaša slo24.si.

Novi krog pogajanj v Ženevi

V Ženevi poteka desetdnevni krog pogajanj, ki jih organizira Program ZN za okolje (Unep), z namenom oblikovanja pravno zavezujočega sporazuma za zmanjšanje proizvodnje plastike in izboljšanje ravnanja z odpadki. Kljub temu, da so države načelno sporazum podprle že leta 2022, je bilo decembrsko zastajanje pogajanj predvsem posledica nasprotovanja nekaterih držav proizvajalk nafte, kot so Rusija in Savdska Arabija.

Plastika: od čudežnega materiala do okoljske katastrofe

Plastika je v zadnjem stoletju postala nepogrešljiv material, a tudi velika grožnja okolju. Leta 1950 je bilo proizvedenih dva milijona ton plastike, leta 2022 že kar 475 milijonov ton. Skoraj 60 % te plastike je namenjene enkratni uporabi, a se reciklira manj kot 10 %. Velik delež konča na odlagališčih ali v naravi, kjer se razkraja v mikroplastiko.

Znanstveniki opozarjajo, da v oceanih že plava skoraj 200 bilijonov plastičnih delcev, ki se razširjajo tudi v oddaljene kraje in celo v človeško telo.

Plastika kot skrita grožnja zdravju

Onesnaževanje s plastiko predstavlja resno tveganje za zdravje ljudi. Po poročilu revije The Lancet letni stroški zdravstvenih posledic presegajo 1500 milijard dolarjev. Plastika vsebuje več kot 16.000 kemikalij, od katerih je veliko strupenih ali rakotvornih. Posebej ogroženi so delavci v neformalnem zbiralnem sektorju, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami, kot so opekline in rakava obolenja.

Kaj si države želijo in kaj preprečuje dogovor?

Skupina skoraj 100 držav si prizadeva za ambiciozen sporazum, ki bi vključeval zmanjšanje proizvodnje plastike za enkratno uporabo, prepoved najbolj škodljivih kemikalij, globalne smernice za izdelke in financiranje reciklaže. Države proizvajalke nafte pa opozarjajo, da bi omejitve lahko ogrozile njihove prihodke, saj je plastika za njih pomemben trg v času pričakovanega upada povpraševanja po nafti.

Upanje ostaja: spremembe so nujne

Izvršna direktorica Unepa Inger Andersen je optimistična: "Večina držav je v Ženevo prišla z jasnim ciljem, da dosežemo sporazum," povzema slo24.si. Okoljske organizacije, kot je Greenpeace, pozivajo k zmanjšanju proizvodnje plastike kot ključni rešitvi.

Kako lahko prispevamo sami?

Največ plastičnih odpadkov povzroča embalaža za enkratno uporabo. BBC svetuje:

  • uporaba lastnih posod in vrečk,
  • izogibanje izdelkom, ki se razpadajo v mikroplastiko (npr. žvečilni gumi, bleščice),
  • zmanjšanje vožnje z avtomobilom, saj obraba gum prispeva k mikroplastiki.

Več o pogajanjih in posledicah plastike preberite na slo24.si.