Okrogla miza z naslovom Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki so jo pripravili Ekologi brez meja, je ponudila enega najcelovitejših vpogledov v to področje doslej – predvsem zaradi predstavitve sveže izdanih Smernic za uvajanje sistemov ponovne uporabe, dokumenta, ki prvič prinaša usklajen, izvedljiv in prilagojen načrt za slovenske organizatorje.
Od opreme do komunikacije
Uvodni del dogodka je pripadel Marceli Horvat iz Ekologov brez meja, ki je predstavila ključne gradnike Smernic. Te jasno opredeljujejo, kako izbrati ustrezno opremo, kakšne modele vračanja uporabiti, kako načrtovati logistiko in pomivanje ter zakaj mora biti komunikacija z obiskovalci preprosta, neposredna in neprekinjena.
Smernice poudarjajo, da je prehod na ponovno uporabo veliko več kot estetski ali moralni premik. Gre za zahtevo, ki jo narekuje evropska zakonodaja, obenem pa prinaša dolgoročne finančne koristi. Organizatorjem prvič ponujajo tudi izračunljivo okoljsko točko preloma, s pomočjo katere lahko vidijo, kdaj se začetna investicija v ponovne materiale začne vračati.
[[image_1_ge_761]]
Na terenu ni dveh enakih dogodkov
Ema Otavnik, ki v društvu na prireditvah po Sloveniji skrbi za izvajanje dogovorjenih ukrepov, je pojasnila, da smernice dajejo trden okvir, a hkrati ne skrivajo dejstva, da je vsak dogodek svet zase.
Po njenih izkušnjah se organizatorji najpogosteje srečajo s kombinacijo logističnih, komunikacijskih in infrastrukturnih izzivov, ki jih ni mogoče rešiti zgolj z univerzalnim pravilnikom. Vsaka lokacija, vsaka ekipa in vsaka publika terja prilagoditve, vendar je cilj vedno isti: vzpostaviti sistem, ki v praksi deluje, je finančno vzdržen in ga obiskovalci brez težav sprejmejo.
Njen prikaz dela na (Z)mešanem festivalu ter vodenja lokala BarCoda, kjer so svojo zero waste filozofijo pred kratkim nadgradili s kavcijskim sistemom za lončke za tople napitke, je ponazoril, kako hitro se lahko trajnostna praksa razširi, ko se dogodku pridruži dovolj pogumna ekipa.
»Da, tudi to se da.« Gostinski sektor počasi spreminja navade
V razpravi je Katja Sreš odprla pogled za kulisami prireditev. Poudarila je, da imajo Ekologi brez meja za sabo dolgo zgodovino organiziranja dogodkov z zero waste pristopom, ki pa se v zadnjih letih dopolnjuje z izkušnjami iz gostinskega sektorja.
Izpostavila je izzive, ki jih prinašajo ustaljene prakse dobaviteljev, ter poudarila, da so premiki možni le ob tesnem sodelovanju in vztrajnosti. Še posebej jo veseli dejstvo, da več mladih ustvarjalcev in nastopajočih – od glasbenikov do komikov – odkrito izrazja željo po zmanjševanju embalažnih odpadkov.
Mnogi med njimi ne želijo plastenk na odru ali v zaodrju, po njenih besedah pa so prijetno presenečeni, ko prejmejo topel, doma pripravljen obrok iz lokalnih sestavin. Takšni trenutki, pravi Sreš, pomenijo več, kot se zdi na prvi pogled: gre za majhne zmage, ki dokazujejo, da je sprememba kulture izvedljiva in celo zaželena.
Velike prireditve iščejo nove standarde
Da pristopi ponovne uporabe niso rezervirani zgolj za manjše festivale ali specifične lokacije, je pokazal tudi primer iz športnega sveta. Mateja Marinič iz organizacijskega odbora Maratona treh src je predstavila korake, s katerimi je ena največjih slovenskih športnih prireditev vstopila v zero waste obdobje.
Uvedba pralnih kozarcev, najprej na izbranih okrepčevalnicah in letos že na večini proge, je po njenih besedah zahtevno, a ključno orodje za zmanjševanje embalažnih odpadkov.
Če so lani kozarce najeli, so se letos odločili za nakup, kar jim omogoča dolgoročno uporabo na maratonu in internih dogodkih. Največji izziv ostaja logistika – kako povezati gostince, prostovoljce in komunikacijske ekipe, da sistem deluje tekoče. Ključni se izkažejo jasna navodila, vidna označitev in prisotnost usposobljene ekipe, ki udeležencem pomaga razumeti nov sistem.
Samo sodelovanje lahko ustvari preboj
V zaključku je okrogla miza prinesla jasno ugotovitev: rešitve za ponovno uporabo v Sloveniji obstajajo, številni organizatorji jih že uspešno izvajajo in mariborska scena ima več kot dovolj znanja ter motivacije za razvoj lastnega, stabilnega sistema.
Za trajno spremembo pa bo nujno sodelovanje – med organizatorji, lokalnimi oblastmi, ponudniki infrastrukture in gostinci. Ravno srečanja, kot je včerajšnje, ponujajo prostor, kjer se izkušnje začnejo povezovati v prakse, ki bodo oblikovale trajnostni standard prihodnjih mariborskih prireditev.
Okrogla miza je potekala v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat: spodbujanje ponovne uporabe na mariborskih dogodkih, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor.
