Zaradi tretjega protikornskega zakona, ki do konca prihodnjega leta izničuje naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov, so pri Balkan River Defence po protestu na kolesih zagnali spletno peticijo Poslanci, ustavite razprodajo narave.

V petek, 22. 5., so se protestniki zbrali tudi pred ministrstvom za okolje. FOTO: Katja Jemec

Zaradi tretjega protikoronskega zakona, ki do konca leta 2021 izničuje takorekoč vse naravovarstvene in okoljevarstvene varovalke pri gradnji velikih objektov (problematičen je 2. člen, členi 100. b do 100. h), so pri Balkan River Defence po protestu na kolesih zagnali spletno peticijo Poslanci, ustavite razprodajo narave, ki so jo pospremili z analogno animacijo in zgovorno slovensko narodno pesmijo.

Sporno zakonodajo bi naj državni zbor potrjeval na petkovi izredni seji, pristojni parlamentarni odbor pa bi naj o odločal dan prej, v četrtek, vendar pa se vladi s sprejetjem očitno mudi, saj bo o tem odločala že jutri na nočni izredni seji. Aktivisti so v Facebook objavi včeraj zapisali: “Politiki, kot kaže, nočejo razprave okoli tretjega proti korona zakona, ki je za naravo dokončen pogreb! Seja pristojnega parlamentarnega odbora bo že v torek in to nočna seja. Zato takoj jutri v akcijo z rožo v roki, ostale akcije najavimo kmalu!” Z Inštitutom 8. marec so danes organizirali akcijo Naj lončnice ne bodo edini kos narave, ki nam ostane po privatizaciji! Od pol dvanajstih do pol petih se bodo aktivisti v prej dogovorjenem terminu sprehajali z lončnicami v rokah okrog Državnega zbora.

Okoljevarstveniki so v petek sedli na kolesa in odpeljali pred ministrstvo za okolje

Sicer so se v petek, 22.5. Balkan River Defence že četrtič priključili pobudi Protest z balkonov gre na kolesa. Najprej so z množico ljudi opravili prvi krog okrog parlamenta, potem pa so odkolesarili do stavbe Ministrstva za okolje in prostor (MOP), kjer se je v prvem valu zbralo okoli 800-1000 ljudi, sledilo pa je še več manjših skupin kolesarjev in podpornikov narave ter nasprotnikov koruptivnega ministra in njegovih totalitarnih praks.

Pred MOP-om so razpeli transparente in s skandiranjem “Narave ne damo!”,Za reke, za ptice, za človekove pravice!”, “Složni z naravo, ne kapitalom!” in “Vizjak, lopov!” prenesli svoja sporočila.

Protestniki so protestirali tudi pred ministrstvom za okolje. FOTO: Katja Jemec

Protestniki so protestirali tudi pred ministrstvom za okolje. FOTO: Katja Jemec

Protestniki so protestirali tudi pred ministrstvom za okolje. FOTO: Katja Jemec

Zakaj je zakon problematičen?

Spomnimo, zakaj je omenjen zakon problematičen. Prvič zato, ker investitorjem omogoča, da gradijo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Torej če pride do tožbe, se lahko objekt gradi še preden sodišče sploh odloči. Ta možnost je bila sicer leta 2018 ukinjena, ker je pri gradbenih dovoljenjih prevečkrat prihajalo do napak in so bila po začetku gradnje zaradi nezakonitosti razveljavljena – škoda pa je bila na tej točki že prevelika, da bi se jo lahko saniralo.

Drugič, ker pristojne javne zavode povsem podreja interesom investitorjev. Ti zavodi so do sedaj v skrajnih primerih, kadar so bile gradnje prevelik poseg v okolje in naravo in kjer nikakršna prilagoditev projekta ni pomagala, lahko izdajali negativna mnenja. Od sedaj naprej ne smejo izdajati niti negativnih mnenj. Od njih se namreč zahteva, da namesto tega podajo predlog rešitve oz. smernice za izvedbo gradnje. S tem se pristojne zavode postavlja v vlogo uslužbencev investitorja, saj morajo iskati rešitve za njegov projekt.

Omenjen zakon investitorjem omogoča, da gradijo brez gradbenega dovoljenja, pristojne javne zavode povsem podreja interesom investitorjev, drastično povečuje možnosti za napake in zlorabe ter ukinja nadzor sodišč nad odločitvami ministrstva za okolje. 

Tretjič, ker drastično povečuje možnosti za napake in zlorabe, saj iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj sistematično meče ven vse, ki lahko opozarjajo na napake in zlorabe – in ki bi lahko v končni fazi zahtevali tudi sodno presojo.

Četrtič, ker s tem tudi ukinja nadzor sodišč nad odločitvami ministrstva za okolje. Ker si tega ne upajo narediti direktno, gredo po principu če ni tožnika, ni sodnika. Dosedanje stranke v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj bodo namreč izgubile status stranskega udeleženca, za nove pa bodo postavljeni takšni pogoji, da jih bo praktično nemogoče izpolniti.

Brez sodelovanja v postopkih številne pomembne nevladne organizacije

Brez pravice sodelovanja v postopkih bo tako ostala tudi naša najstarejša naravovarstvena organizacija, Ribiška zveza Slovenije, med drugimi pa tudi Jamarska zveza Slovenije, Greenpeace Slovenija, štirideset let staro Društvo za preučevanje ptic z več kot 900 člani, Alpe Adria Green, ki je zaustavil gradnjo plinskih terminalov v Želimljah, Slovenska mikološka zveza …

Pri tem pa ne pozabimo, da je bilo samo v zadnjih 5 letih zaradi nepravilnih in nezakonitih odločitev pri gradnji velikih objektov razveljavljenih 122 odločitev Agencije za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor. Od sedaj naprej teh projektov ne bo mogel ustaviti nihče. 

Pri tem pa ne pozabimo, da je bilo samo v zadnjih 5 letih zaradi nepravilnih in nezakonitih odločitev pri gradnji velikih objektov razveljavljenih 122 odločitev Agencije za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor. Od sedaj naprej teh projektov ne bo mogel ustaviti nihče.