Tokratni dan voda je posvečen zaščiti naših izginjajočih ledenikov, ki so pomemben vir pitne vode na mnogih koncih sveta. V Sloveniji smo ledeniške ostanke že skoraj v celoti izgubili, večino vode pa dobimo iz podzemnih vodonosnikov, ki se napajajo drugje. Velika večina prebivalcev ima dostop do visokokakovostne pitne vode, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da bi bile informacije o alternativah vedno pri roki, so se Ekologi brez meja odločili za kartiranje vseh lokacij v Sloveniji, kjer je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov. 

Obstoječo karto pitnikov na portalu Manj je več so dopolnili s skoraj tisoč novimi lokacijami, ki so jih posredovali posamezniki ali pa so že bili zabeleženi na odprtokodni karti OpenStreetMap. Hkrati so začeli usklajevati podatke, da bodo manjkajoči na voljo na obeh kartah in tako postali še bolj dostopni. To bo omogočilo tudi lažje osveževanje podatkov in dodajanje novih pitnikov. Uporabnike ponovno pozivajo, da jim pošiljajo fotografije in informacije o vodnih virih preko obrazca na strani ali e-pošte.

Z objavo informacij si prizadevajo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže. Ta je večinoma plastična, izdelana iz fosilnih goriv ob porabi več deset litrov vode za vsako plastenko. Te še vedno prepogosto zaidejo v naše naravno okolje, kavcijski sistem in več pitja vode iz pipe — in pitnikov — pa bi tako lahko zmanjšalo tudi onesnaženost voda.

Pomembnost pitnikov in javnega dostopa do pitne vode je prepoznala tudi vlada s predlogom Zakona o GJS s področja oskrbe s pitno vodo /.../. Ta predvideva širjenje mreže pitnikov na območju vseh slovenskih občin. Korak k izvajanju ustavne pravice do pitne vode je bil tudi nerodno zastavljen predlog v Zakonu o gostinstvu, ki pa ga državni zbor lahko še popravi. Ekologi brez meja pozdravljajo vsak trud v to smer, saj ukrep v tujini že deluje.

Nadgradnja poteka v okviru projekta Enkrat ni nobenkrat, ki ga je finančno podprl Eko sklad.

Vir: Ekologi brez meja