Podnebje Zemlje se je v preteklosti večkrat spreminjalo. V zadnjih 800.000 letih je prišlo do osmih ciklov ledenih dob, pri čemer se je zadnja ledena doba končala pred približno 11.700 leti, kar je označilo začetek sodobnega podnebnega obdobja in razvoja človeške civilizacije.

Te spremembe so bile večinoma posledica majhnih variacij v Zemljini orbiti, ki so vplivale na količino sončne energije, ki jo je planet prejel.

Vendar pa je trenutno segrevanje drugačno. Od sredine 19. stoletja je jasno, da je to posledica človeških dejavnosti, kot so industrijske emisije toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO2).

Soglasje med znanstveniki in dokazi iz preteklosti

Znanstveniki se večinoma strinjajo, da so človeške aktivnosti glavni vzrok za trenutno segrevanje podnebja. Že v sredini 19. stoletja so raziskovalci ugotovili, kako toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid, vplivajo na premikanje infrardečega sevanja skozi ozračje. Naprave in sateliti, ki jih NASA uporablja za preučevanje podnebja, so pomagali pridobiti natančne podatke, ki kažejo na jasne vzorce in znake spreminjajočega se podnebja.

Dokazi za hitro podnebno spremembo so številni in prepričljivi. Med njimi so podatki iz ledenih jeder, vzetih iz Grenlandije, Antarktike in tropskih gorskih ledenikov, ki kažejo, kako podnebje Zemlje reagira na spremembe v ravneh toplogrednih plinov.

Zgodovinski dokazi, kot so drevesne letnice, oceanski sedimenti, koralni grebeni in sedimentne kamnine, kažejo, da se trenutna segrevanja odvijajo približno desetkrat hitreje kot povprečna stopnja segrevanja po ledeni dobi.

Ključni kazalniki podnebnih sprememb

Naraščanje globalnih temperatur je ena najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb. Povprečna temperatura Zemlje se je od konca 19. stoletja dvignila za približno 1 stopinjo Celzija, pri čemer se je večina tega segrevanja zgodila v zadnjih 40 letih. Zadnjih sedem let je bilo najtoplejših v zgodovini, pri čemer sta bili leti 2016 in 2020 najtoplejši.

Segrevanje oceanov je še en pomemben pokazatelj podnebnih sprememb. Od leta 1969 so oceani absorbirali večino dodatne toplote, pri čemer se je zgornjih 100 metrov oceana segrelo za 0,33 stopinje Celzija. Zemlja shrani kar 90 % dodatne energije v oceanih, kar vpliva na globalne podnebne vzorce.

Ledeniki in ledene plošče na Grenlandiji in Antarktiki se talijo s pospešeno hitrostjo. Grenlandija je med letoma 1993 in 2019 povprečno izgubila 279 milijard ton ledu na leto, medtem ko je Antarktika izgubila približno 148 milijard ton ledu na leto. Umik ledenikov je opazen po vsem svetu, vključno z Alpami, Himalajo, Andi, Skalnim gorovjem, Aljasko in Afriko.

Poleg tega se zmanjšuje tudi obseg snežne odeje na severni polobli, pri čemer satelitski posnetki kažejo, da se količina snežne odeje vsako pomlad zmanjšuje, sneg pa se tali prej kot v preteklosti.

Dvig morske gladine je še en pokazatelj podnebnih sprememb. V zadnjem stoletju se je globalna morska gladina dvignila za približno 20 centimetrov, pri čemer se je stopnja dviga v zadnjih dveh desetletjih skoraj podvojila in se še naprej rahlo pospešuje vsako leto.

Poleg teh sprememb se vse bolj pogosto pojavljajo tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so rekordno visoke temperature in intenzivne padavine. Zabeleženo je tudi povečanje kislosti oceanov, kar je posledica povečane koncentracije ogljikovega dioksida v atmosferi, ki se absorbira v oceane. Od začetka industrijske revolucije se je kislost površinskih voda v oceanih povečala za približno 30 %.

Kakšna prihodnost nas čaka?

Dokazi za hitro segrevanje Zemlje so jasni in obsežni. Čeprav se je podnebje v preteklosti spreminjalo, trenutna stopnja segrevanja presega vse, kar je bilo zabeleženo v zadnjih tisočletjih.

Človeške dejavnosti, zlasti emisije toplogrednih plinov, so nedvomno glavni vzrok tega segrevanja, kar zahteva nujne in obsežne ukrepe za zmanjšanje njegovih posledic ter zaščito prihodnosti našega planeta.

Vir: NASA

[[image_1_ge_640]]