Turistično slavo Moni Lisi in Eifflovem stolpu kradejo urbani vrtovi, ki počasi preraščajo Pariz in mesto spreminjajo v pravo zakladnico lokalno pridelane prehrane.

Pariz s svojimi številnimi urbanimi vrtovi ni več le mesto zaljubljencev in dobre hrane, ampak središče edinstvenih zelenih praks.

Francoska prestolnica že kar nekaj let ni več le eno od najpopularnejših turističnih središč, saj v ospredje stopa tudi med najbolj zelenimi mesti. Vse od leta 2014 se mesto po ekološko zavedno županjo Anne Hidalgo trudi za ozelenjevanje mestnih površin, streh in teras, prizadevanjem pa se pridružuje tudi pariški projekt Les Parisculteurs. Slednji želi do konca letošnjega leta pariške stavbe prekriti s še dodatnimi stotimi hektarji zelenja, tretjina javnih zelenih površin pa se bo namenila urbani proizvodnji hrane.  

Vrtovi za lokalno hrano, čist zrak in lepše mesto

S številnimi iniciativami se k urbanem vrtnarjenju spodbuja tudi meščanke in meščane Pariza, ki lahko za urbani vrt na svojem balkonu prejmejo posebno spodbudo, mesto pa lahko pomaga tudi z zagotovitvijo zemlje, sadik in semen. Pri skrbi za pariške vrtove se ne sme uporabljati pesticidov, za okolje pa se skrbi tudi z zahtevo, da so vse nasajene rastline avtohtone. Še poseben poudarek se daje nasaditvi medonosnih rastlin, ki so ključne za privabljanje in ohranjanje že tako ogroženih opraševalcev.

Urbani vrtovi na pariških strehah, terasah in balkonih ob tem, da mestu dajejo prav poseben rustikalni videz, pomembno prispevajo k ohlajanju mestne klime, blaženju poletne vročine, višji koncentraciji kisika v ozračju ter predelavi škodljivega ogljikovega dioksida, ob vsem pa meščane nagrajujejo še z lokalno pridelanimi plodovi.

Ne le vrtovi, v Parizu tudi urbane farme

Županja pa se s svojimi načrti ne ustavlja samo pri tem, saj si želi ustvariti še 30 hektarjev novih javnih parkov, po Parizu zasaditi 20 000 novih dreves ter izpeljati več kot 200 drugih projektov ozelenjevanja, vanje pa želijo vključiti tudi pariške šole, ki bi tako učencem na interaktiven način privzgojile okoljsko zavednost.

Županja pa se s svojimi načrti ne ustavlja samo pri tem, saj si želi ustvariti še 30 hektarjev novih javnih parkov, po Parizu zasaditi 20 000 novih dreves ter izpeljati več kot 200 drugih projektov ozelenjevanja.

Zgodba se ne zaključi, saj Pariz ne slovi le po urbanem vrtnarjenju, ampak po pravem urbanem kmetijstvu, saj na obrobju francoskega glavnega mesta lahko najdemo pravo farmo, ki se razteza na površini 1000 kvadratnih metrov, ponuja dom več kot 150 različnim rastlinskim vrstam, po njej pa se svobodno sprehajajo tudi kokoši in druge živali. Farma, ki med drugim skrbi še za čebele, s svojimi proizvodi oskrbuje lokalne restavracije, pariško vodstvo pa si želi, da bi se podobna posestva oblikovala tudi v drugih delih mesta.

Pariška zagnanost za urbano vrtnarjenje, ki je iz ideje v številne vrtove zrasla v le nekaj letih, že postaja vzor za mesta po svetu, z vsemi projekti novih stanovanjskih sosesk pa lahko le upamo, da se v kaj takega podamo tudi pri nas.

Vir: Ekovjesnik