Slovenija se rada predstavlja kot zelena, trajnostno usmerjena država, a številke kažejo, da je podoba pogosto v nasprotju z realnostjo. Samo v lanskem letu je država za čiščenje odpadkov ob cestah namenila 890.000 evrov, pri čemer stroški vsako leto narastejo še za dodatnih 100.000 evrov. Počivališča, ki bi morala služiti voznikom kot prostor počitka in varnosti, se prepogosto spreminjajo v divja odlagališča.

To niso le številke v državnem proračunu. Odpadki, ki jih ljudje odvržemo ob cestah, so dolgoročen davek naravi: onesnažujejo tla, vodo in zrak, kvarijo podobo krajine ter ogrožajo živali.

Projekt, ki cilja na vir problema

Da bi problem naslovili tam, kjer nastaja, so se Ekologi brez meja skupaj z družbo Eurowag lotili nacionalnega projekta »Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo ti?«.

V ospredju je komunikacijska kampanja, ki bo vse do začetka oktobra voznike nagovarjala prek radijskih oglasov, zunanjih plakatov in medijskih vsebin. Namen je jasen – spodbuditi voznike k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki in zmanjšati smetenje ob cestah.

A kampanja ni le opozorilo. Ekologi brez meja bodo izvedli tudi raziskavo med vozniki o njihovem odnosu do smetenja, opremili izbrana počivališča s tablami z navodili za ločevanje in nadzornimi kamerami ter izvedli analizo količine in vrste odpadkov pred in po uvedbi ukrepov. Rezultati bodo služili kot podlaga za nadaljnje sistemske rešitve.

Zakaj je problem tako pereč?

Med najpogostejšimi odpadki ob cestah so cigaretni ogorki, plastične in papirnate embalaže, pločevinke in plastenke. Ti predmeti se ne razgradijo v nekaj dneh ali tednih – pogosto ostanejo v okolju desetletja. Plastika razpada v mikroplastiko, ki konča v zemlji, vodi in prehranski verigi. Živali se ujamejo v odpadke ali jih zaužijejo, posledice pa so lahko smrtonosne.

Poleg tega smeti privlačijo nove smeti. Če nekdo vidi plastenko na tleh, je večja verjetnost, da bo tja odvrgel še svojo. Ta psihološki učinek ustvarja začaran krog, ki ga lahko prekinemo le s sistemskimi ukrepi in spremembo navad.

Kot družba si pogosto rečemo: »Saj je le en ogorek, en lonček, ena vrečka.« Toda če vsak pomisli enako, se hitro znajdemo pred kilometri cest, posutih z odpadki. To je podoba, ki jo težko uskladimo z vizijo zelene in čiste Slovenije.

Glas terena

»S projektom želimo nagovoriti voznike tam, kjer problem nastaja – na cesti in počivališčih. Naš cilj je manj smetenja in več odgovornega ravnanja,« je povedala Barbara Kirn iz Ekologov brez meja.

Po njenem so čiste ceste odraz skupne odgovornosti in ne samoumevnost. Če želimo ohraniti naravo, ki jo predstavljamo kot vrednoto prihodnjim generacijam in obiskovalcem iz tujine, se moramo vprašati: kakšen zgled dajemo otrokom, če ob cestah rastejo smetišča?

Kampanjo podpira tudi Koalicija za trajnostno prometno politiko v okviru svojega podnebnega programa, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Glavni medijski partner je Europlakat, ki bo sporočila kampanje razširil po državi.

Projekt je torej več kot le komunikacijska akcija. Predstavlja poskus celostnega pristopa k problemu, ki se ga doslej prepogosto lotevamo zgolj s čiščenjem posledic. Tokrat pa gre za kombinacijo ozaveščanja, raziskave in testiranja praktičnih rešitev na terenu.

Vir: Ekologi brez meja