Naš planet čakajo boljši časi, saj je na strani okolja po novem tudi pravica. V maju je namreč sodišče v primeru slovite naftne družbe Royal Dutch Shell odločilo, da mora ta do leta 2030 zmanjšati svoje emisije za 45 %, s čimer je pritrdilo tožbi nizozemskih okoljevarstvenih in drugih aktivističnih organizacij.

Tožbo proti Shellu je sicer na nizozemskem sprožilo sedem okoljevarstvenih organizacij, ki se jim je pridružilo nekaj manj kot 2000 državljanov.

Odločitev sodišča je sprožila pravi mali val zmag po vsem svetu ter naravovarstvenikom potiho dala prav in jih spodbudila k nadaljnjemu boju proti naftnim družbam, ki so ene največjih onesnaževalcev. Tožbo proti Shellu je sicer na nizozemskem sprožilo sedem okoljevarstvenih organizacij, ki se jim je pridružilo nekaj manj kot 2000 državljanov.

Shellovo onesnaževanje primerljivo z ruskim

Odločitev sodišča je bila jasna in neposredna, sodnica v primeru pa je izpostavila, da Shell nedvomno povzroča podnebne spremembe in mora s svojim delovanjem prenehati takoj. Haaško okrožno sodišče je tako odločilo, da mora Royal Dutch Shell do leta 2030 svoje emisije ogljikovega dioksida zmanjšati skoraj za polovico v primerjavi s predlanskim letom.

Če Shellovo onesnaževanje skušamo predstaviti v številkah lahko povemo, da so emisije toplogrednih plinov družbe v letu 2019 znašale 1,65 milijard ton ogljikovega dioksida, kar je primerljivo z izpusti celotne Rusije, ki pa velja za četrtega največjega onesnaževalca na svetu!

Čeprav se pričakuje, da se Shell odločitvi ne bo uklonil tako zlahka ter bo vložil vsaj pritožbo, pa je sodba dovolj povedna, da bo po njenem vzoru v spremembe gotovo prisiljenih še več velikih onesnaževalcev, ki so do sedaj v sodnih primerih na veliko razočaranje vseh borcev za okolje, vselej zmagovali. Četudi pa se Shell pritoži, je odločitev v danem trenutku neizpodbitna, kar pomeni, da jo mora družba začeti upoštevati takoj. Če Shellovo onesnaževanje skušamo predstaviti v številkah lahko povemo, da so emisije toplogrednih plinov družbe v letu 2019 znašale 1,65 milijard ton ogljikovega dioksida, kar je primerljivo z izpusti celotne Rusije, ki pa velja za četrtega največjega onesnaževalca na svetu!

Izmuzljive naftne korporacije

Boj proti naftnim multinacionalkam je pomemben tudi zato, ker mednarodne družbe kljub Pariškemu globalnemu sporazumu, ki ga je podpisalo 181 držav, vanj niso vključene, kar pomeni, da obveza, da si prizadevamo dvig povprečne svetovne temperature obdržati pod kritično mejo ter občutno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zanje ne velja.

To je problematično, saj so, kot že omenjeno, prav naftne družbe tiste, ki so za velike količine tovrstnih plinov odgovorne, zato so posamezne tožbe zaenkrat edino orodje, s katerim lahko mednarodne onesnaževalce prisilimo k varovanju okolja. S prelomno odločitvijo Haaškega sodišča verjamemo, da bo v prihodnosti v radikalno spremembo prisiljenih še več družb.

Vir: Bloomberg