Dogodek, ki so ga organizirali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter društvo Ekologi brez meja, je zbral strokovnjake, odločevalce in predstavnike civilne družbe, da bi skupaj analizirali aktualno stanje in oblikovali nadaljnje korake.

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Ervin Kosi je uvodoma poudaril, da je zmanjšanje količine zavržene hrane prioriteta ministrstva, saj pretirana potrošnja negativno vpliva na intenzivnost kmetijske proizvodnje. "Odpadna hrana ni le etični, temveč tudi okoljski in podnebni problem," je opozoril Kosi in dodal, da učinkovito ravnanje s presežki hrane ne le zmanjšuje količino odpadkov, temveč tudi pomaga ranljivim skupinam prebivalstva.

Doniranje hrane kot ključni steber zmanjševanja odpadkov

V osrednjem delu posveta je bil velik poudarek namenjen doniranju in prerazporejanju presežkov hrane. Kot je bilo predstavljeno, se v Sloveniji letno prerazporedi več kot 2000 ton hrane s pomočjo približno 350 prostovoljcev in okoli 130 trgovin, kar koristi okoli 12.000 ljudem. Mag. Kosi je izpostavil, da je idealen scenarij preprečevanje nastanka presežkov hrane, a ko ti že nastanejo, je njihova prerazporeditev za prehrano ljudi najboljša rešitev.

Predstavljeni so bili tudi uspešni modeli prerazporejanja hrane iz Madžarske, ki delujejo pod okriljem Evropske banke hrane. Omizje, sestavljeno iz donatorjev in posrednikov, je potrdilo, da donirana hrana predstavlja pomembno dopolnilo obstoječim socialnim programom, vendar so obenem opozorili na omejitve glede količin in števila prostovoljcev. Sogovorniki so se strinjali, da je nujna uvedba sistemske kadrovske rešitve za učinkovitejše prerazporejanje večjih količin hrane. Ministrstvo je ob tej priložnosti podelilo tudi priznanja donatorjem in posrednikom, ki sodelujejo v projektu "Donirana hrana" že od leta 2018.

Gostinski sektor z velikim potencialom za izboljšave

Ekologi brez meja so predstavili rezultate projekta "Krožnik 12.3", ki je analiziral odpadno hrano v gostinskem sektorju. Analiza v treh sodelujočih restavracijah je pokazala, da se količine odpadne hrane na gosta gibljejo med 150 in 460 grami. Kljub temu pa obstajajo svetle izjeme, saj se nekatere slovenske restavracije že ponašajo z dobrimi praksami trajnostnega ravnanja.

Emil Juvan iz Turistice je opozoril, da večina slovenskih restavracij zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja kadra trajnost razume kot dodatno breme. Vendar pa je raziskava pokazala, da že samo spremljanje količin odpadne hrane lahko vodi k zmanjšanju le-teh za 6 do 18 odstotkov. Dada Jerovšek iz Kaval Groupe je predstavila konkretne načine, kako dosegajo te spremembe. Kot ključne izzive so gostinci izpostavili težave pri zagotavljanju kontinuirane ponudbe lokalnih izdelkov ter pomanjkanje nabavnih strategij, ki bi poudarjale trajnost. Marina Ferfolja iz Slovenske turistične organizacije je poudarila pomen vzpostavitve sistema za poročanje o odpadni hrani v restavracijah.

Zaskrbljujoč trend porasta užitne hrane med gospodinjskimi odpadki

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je predstavilo podatke o odpadni hrani v gospodinjstvih, zbrane s sortirnimi analizami in kuhinjskimi dnevniki. Zadnja analiza iz podravske regije je pokazala, da se je delež odpadne hrane med biološkimi odpadki povečal na 28,6 odstotka, kar je 3 odstotne točke več kot v obdobju 2021/2022. Še posebej zaskrbljujoč je porast užitnega dela odpadne hrane, ki zdaj predstavlja kar 24,4 odstotka vseh bioloških odpadkov.

Ministrstvo je v aprilu začelo novo sortirno analizo ter pomladno akcijo vodenja kuhinjskih dnevnikov, s katero želi spodbuditi gospodinjstva k boljšemu vpogledu v svoje ravnanje s hrano. Vsi zainteresirani lahko še vedno sodelujejo preko spletne strani dnevniki.samo1planet.si.

Mladi kot nosilci sprememb za trajnostno prihodnost

V okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE je ministrstvo v sodelovanju z Ekošolo nagradilo najboljše ideje osnovnošolcev za zmanjšanje odpadne hrane. Na natečaj je prispelo kar 118 prispevkov iz skoraj 30 šol, ki so vključevali raziskave, plakate, videe in celo rap skladbe. Darja Meglič iz MOPE je ob podelitvi nagrad poudarila, da mladi s svojo ustvarjalnostjo in kritičnim razmišljanjem predstavljajo pomembne nosilce sprememb za bolj trajnostno prihodnost.

VIr: MOPE, Ekologi brez meja