Ob današenjem Svetovnem dnevu okolja so se na 19. Okoljskem dnevu gospodarstva preko videokonference pogovarjali o problematiki plastike.

FOTO: Katja Kate Brauer/Facebook

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na današnji Svetovni dan okolja pozdravil udeležence 19. Okoljskega dneva gospodarstva, ki je letos potekal na daljavo preko videokonference. Naslov letošnjega dneva je »S plastiko po pameti« – Nekoč je bila plastika za enkratno uporabo.

Svetovna proizvodnja plastike se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja povečala za dvajsetkrat, v naslednjih dvajsetih letih naj bi se še podvojila. Količina morskih odpadkov iz plastike v oceanih in morjih narašča v škodo ekosistemov, biotske raznovrstnosti in potencialno zdravja ljudi ter povzroča splošno zaskrbljenost. Hkrati se izgublja dragocen material, ki bi ga bilo, potem ko se zavrže, mogoče vrniti v gospodarstvo, so zapisali spletni strani ministrstva.

Več delovnih mest in zmanjšanje emisij

Po njihovem je vizija za novo gospodarstvo na področju plastike v Evropi pametna, inovativna in trajnostna industrija plastike, v kateri zasnova in proizvodnja v celoti upoštevata potrebe po ponovni uporabi, popravilu in recikliranju, ki Evropi prinaša rast in nova delovna mesta ter pripomore k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU in omili odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv.

Minister je poudaril, da bo Ministrstvo za okolje in prostor spodbujalo podjetja k zavezništvom, kot je Zavezništvo za krožno plastiko. Pobuda je nastala v okviru evropske strategije in se nanaša na prostovoljne obljube v industriji. 

Minister je poudaril, da bo Ministrstvo za okolje in prostor spodbujalo podjetja k zavezništvom, kot je Zavezništvo za krožno plastiko. Pobuda je nastala v okviru evropske strategije in se nanaša na prostovoljne obljube v industriji. Evropska komisija je decembra 2018 začela krožno zavezništvo za plastiko, da bi pomagala vrednostnim verigam plastike povečati trg EU za reciklirano plastiko na 10 milijonov ton do leta 2025, kar je cilj zavezništva za krožno plastiko.

Odgovornost tudi na državljanih

Glavni namen MOP je, da Slovenija sledi strateškim usmeritvam uveljavitve hierarhije ravnanja z odpadki kot osnovo krožnega gospodarstva, obrnjeni piramidi ravnanja z odpadi in ne nazadnje vlogi slehernega državljana.

Gospodarno ravnanje z odpadki pomeni upoštevanje prednostnega vrstnega reda hierarhije ravnanja z odpadki. V tem mandatu bo ravnanje z odpadki zasledovalo poslanstvo tako imenovane obrnjene piramide ravnanja z odpadki, ki jo poudarja tudi EU v glavni usmeritvi izvajanja krožnega gospodarstva. Sledi štirim ključnim načelom:

  • načelo preprečevanja: količine odpadkov je treba omejiti že pri samem viru. S tem mislimo na spodbude industriji pri proizvodnji in na potrošnike, da izberejo proizvode in storitve, ki ustvarjajo manj odpadkov. Sem sodi tudi razvoj in uveljavljanje evropske strategije recikliranja odpadkov;
  • načelo »onesnaževalec plača«: kdor onesnažuje, nosi stroške zaradi onesnaženja;
  • načelo previdnosti: če obstaja potencialno tveganje, se ga poskusiti preprečiti;
  • načelo bližine: odpadke je treba obdelati čim bliže njihovemu viru.

Širši del piramide torej obsega področje preprečevanja, v katerem smo potrošniki in industrija. Odločitev vsakega izmed nas, kot potrošnika, državljana, skrbnika okolja je, katere izdelke bo izbiral na polici. Okolju prijazno povpraševanje bo samo po sebi sprožilo okolju prijaznejšo ponudbo.

Preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje

Prednostna naloga je preprečevanje nastajanja odpadkov, naslednja stopnica piramide je predelava odpadkov za ponovno uporabo, oz. recikliranje. Le preostanek odpadkov je namenjen za odlaganje in termično obdelavo. Pri preprečevanju odpadkov se je MOP v zadnjem letu osredotočil predvsem na zmanjšanje potrošnje in uporabe plastičnih izdelkov ter odpadne hrane. Z novim zelenim dogovorom sledi še poudarek na tekstilnih in gradbenih odpadkih.

Pri preprečevanju odpadkov se je MOP v zadnjem letu osredotočil predvsem na zmanjšanje potrošnje in uporabe plastičnih izdelkov ter odpadne hrane. Z novim zelenim dogovorom sledi še poudarek na tekstilnih in gradbenih odpadkih.

Zapisali so, da si bodo prizadevali za sistem, ki bo v skladu z EU predpisi zagotavljal, da stroške ravnanja z odpadki nosijo povzročitelji obremenite. Sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki je urejen na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalca, za proizvajalca šteje embalerje, pridobitelje embaliranega blaga ter proizvajalce in pridobitelje servisne embalaže, finančno pa so udeleženi tudi trgovci in končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja.