V zadnjih dveh desetletjih smo priča znanstvenih raziskav, ki se osredotočajo na mikroplastiko, z njihovo pomočjo pa smo pridobili znatne količine podatkov. Prva študija, ki je opozorila na ta problem, je bila objavljena pred dvajsetimi leti v reviji Science in je pokazala, kako globoko je mikroplastika zasidrana v našo okolje.

Danes se soočamo z alarmantno razsežnostjo tega problema, saj je bilo od takrat objavljenih več kot 7000 študij, ki dokumentirajo prisotnost mikroplastike v naravi, divjih živalih in celo v človeškem telesu.

Kaj je mikroplastika?

Mikroplastika se definira kot plastične delce premera, manjšega od 5 milimetrov. Ti delci so lahko dodani v izdelke, kot so kozmetika in čistila, ali pa nastanejo kot posledica razgradnje večjih plastičnih predmetov, kot so oblačila iz poliestra.

Med glavnimi viri mikroplastike so sintetični tekstil, gume za vozila, ribolovne mreže in plastika, ki se uporablja v vrtnarstvu. Kljub temu znanost še ne pozna natančne hitrosti, s katero se večja plastika razgrajuje v mikroplastiko, niti hitrosti prehoda mikroplastike v nanoplastiko, ki ima še manjše delce.

Kje se mikroplastika skriva?

Raziskave ocenjujejo, da v naše oceane vsako leto priteče med 0,8 in 3 milijona ton mikroplastike. Nedavne ocene celo nakazujejo, da bi lahko bila mikroplastika na kopnem tri do desetkrat bolj prisotna kot v morju, kar pomeni med 10 in 40 milijonov ton. To je zaskrbljujoče, še posebej, ker se napoveduje, da bi se količina mikroplastike v okolju do leta 2040 lahko podvojila.

Mikroplastika ni samo problem za morsko življenje; njene učinke čutimo tudi v človeškem telesu. Znanstveniki so našli mikroplastiko v vodi, zraku in hrani, vključno s soljo, medom, pijačami in celo morskimi sadeži.

Ob tem so v zadnjih letih znanstveniki našli mikroplastiko v različnih človeških organih, recimo v pljučih, jetrih in celo krvi, pri tem pa so ugotovili, da mikroplastika ostaja v telesu dolgo časa, kar postavlja vprašanja o njenem vplivu na telo in naše zdravje … Že sedaj je namreč dokazano, da mikroplastika lahko prispeva k povzročanju vnetij ter k oksidativnemu stresu.

Rešitve za mikroplastični problem?

Zaradi naraščajoče zaskrbljenosti javnosti se mnoge države lotevajo regulativnih ukrepov. Uvedba zakonodaje, ki bi nadzorovala uporabo mikroplastike, je le eden od korakov k rešitvi tega zapletenega problema, na globalni ravni pa potekajo dogovori o pravno zavezujočem sporazumu za zmanjšanje onesnaženosti s plastiko.

[[image_1_ge_653]]