Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.
Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?
Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.
Modro-zelene strehe, vpojne opeke …
Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.
Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.
Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.
Vir: World Economic Forum
