Po poročilu Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenem v lanskem letu, je več kot tretjino teh smrti mogoče pripisati okoljskim dejavnikom. Dejavnikom, ki jih lahko preprečimo.
Skriti ubijalci v zraku, domu in na delovnem mestu
Letno v Evropi zaradi kroničnih dihalnih bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki, prezgodaj umre skoraj 80.000 ljudi. Ključni okoljski dejavniki, ki prispevajo k temu bremenu, so:
- Onesnaževanje zraka (14 % vseh smrti zaradi kroničnih dihalnih bolezni): Delci PM2.5, ozon in dušikov dioksid so med glavnimi onesnaževalci, ki poslabšujejo astmo, KOPB in druge bolezni dihal.
- Ekstremne temperature (11 %): Vročinski valovi in premrzli bivalni prostori ogrožajo zdravje najbolj ranljivih skupin.
- Poklicna izpostavljenost (8 %): Dolgotrajno delo v prašnih, kemično onesnaženih ali ekstremnih pogojih povečuje tveganje za bolezni dihal.
- Pasivno kajenje (3 %): Čeprav so zakonodaje o prepovedi kajenja v notranjih prostorih v večini držav čvrsto uveljavljene, je ta dejavnik še vedno prisoten.
Energetska revščina: Ko dihamo slab zrak v lastnem domu
Poročilo EEA opozarja na energetsko revščino, ki jo izpostavlja kot ključen sodobni problem. Milijoni Evropejcev se namreč soočajo s težavami pri ogrevanju svojih domov ali pa uporabljajo neučinkovite in onesnažujoče vire energije, kot so trda goriva. Ta situacija povečuje izpostavljenost notranjemu onesnaženju zraka, kar ima neposreden vpliv na dihalno zdravje.
Preseganje meja nacionalnih politik
Težava kroničnih dihalnih bolezni pa seveda presega individualne odločitve. Kot poudarja poročilo, so za učinkovito reševanje potrebne robustne politike in njihovo dosledno izvajanje na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Ključni ukrepi za zmanjšanje bremena bolezni vključujejo izboljšanje kakovosti zraka, naslavljanje energetske revščine z investicijami v energetsko učinkovite domove ter čiste vire energije ter predvsem smiselno prilagajanje podnebnim spremembam.
Vir: Evropska okoljska agencija
