Poslanci so se na današnji redni seji posvetili predlaganim spremembam zakona o ohranjanju narave. Zakon je ministrstvo za okolje v proceduro poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek amandmaja SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

Pred ministrstvom za okolje pa so odločevalce pričakali mirni protestniki. »Gre za pasiven miroljuben protest, pri katerem vstopajočih v stavbi ne bomo aktivno ovirali, le z našo prisotnostjo jim bomo dali misliti o svojem početju, saj bodo za dostop do računalnikov, kjer se po navodilih ministra za uničevanje okolja dogaja kup za slovensko naravo in ljudi škodljivih reči, morali dobesedno stopiti preko nas,« je pred začetkom akcije zapisal Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence.

Ker štirje protestniki policistom niso želeli pokazati osebnih dokumentov so jih odnesli v policijsko vozilo, po poročanju javne televizije pa so prejeli tudi 583 evrov kazni zaradi neupoštevanja ukaza policista in varnostnika, da se naj umaknejo z mesta. Rozman je še pojasnil, da dokumentov niso pokazali, ker so jim policisti zagotovili, da jih bodo v vsakem primeru odnesli vstran.

Vizjak: Kriteriji za podelitev statusa so bili preohlapni

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki sicer zanika, da bi za amandmajem stal sam, je rešitvi danes ponovno stopil v bran. “V Sloveniji še kako spoštujemo standarde, ki jih predpisuje Aarhuška konvencija,” je zatrdil. “Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča,” je poudaril.

“Vsaka nevladna organizacija, tudi taka, ki ima tri člane, lahko sodeluje v javni obravnavi, v javni razgrnitvi, lahko podaja svoja stališča in seveda lahko tudi pričakuje in mora dobiti odgovor na svoja stališča.”

Velika razlika pa je, kot je nadaljeval Vizjak, kateri nevladni organizaciji država prizna, da deluje v javnem interesu. “Mislim, da smo imeli doslej preohlapne kriterije za podelitev tega pomembnega statusa,” je dejal.

Amandma SNS je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj 10.000 evrov premoženja.

“Niso vse nevladne organizacije slabe. Enim se gre za javno korist, drugim za postranski zaslužek, zato je prav, da nevladne organizacije izpolnjujejo določene pogoje, ker brez tega pač ne gre kar tako vsepovprek,” je danes poudaril Dušan Šiško (SNS).

Z novimi kriteriji veljava resnim organizacijam

Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.

Za sejo DZ pa je koalicija pripravila še en amandma, ki še olajšuje dostop do statusa. Tako bi morali imeti zavodi le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa bi črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, pač pa bi lahko bilo plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli način.

“Spremembe se nanašajo le na del, ki govori o pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu. Pogoji so se sprva zelo zaostrili, a smo jih z amandmaji precej omilili,” je zatrdil Jožef Horvat (NSi). Novi kriteriji bodo po njegovi oceni “dali veljavo resnim organizacijam, ki lahko s konstruktivnim delom pokažejo, da delajo dobro in jih narava resnično skrbi”. Za organizacije, ki že imajo status, da delujejo v javnem interesu, pa je zahteva le ta, da v pol leta skličejo skupščino in dokažejo članstvo.

Opozicija: Nevladniki zahtevajo dialog

Levica, LMŠ in SD na drugi strani predlagajo amandma, ki bi ohranil določilo, da ima vsaka nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.

“Pred vrati parlamenta je bilo na dežju več ljudi, ki so želeli samo to, da se jim prisluhne in da se naredi nekaj konstruktivnega na tem področju, ne pa, da se jih izključi. To je najlažje,” je spomnil na proteste v času seje matičnega parlamentarnega odbora na to temo.

Nataša Sukič iz Levice je predlagan novi koalicijski amandma označila za “kozmetične popravke,” a to “absolutno ni dovolj”. Robert Pavšič (LMŠ) je spomnil, da se nevladniki strinjajo s prenovo zakonodaje, a zahtevajo dialog. “Pred vrati parlamenta je bilo na dežju več ljudi, ki so želeli samo to, da se jim prisluhne in da se naredi nekaj konstruktivnega na tem področju, ne pa, da se jih izključi. To je najlažje,” je spomnil na proteste v času seje matičnega parlamentarnega odbora na to temo.

Rudi Medved (LMŠ) je podobno izpostavil neprimernost vladnega pristopa k tematiki: “Ko govorimo o okoljevarstvenih organizacijah, se ureja malo tu v tem zakonu, pa malo v onem zakonu, potem bomo pa še malo v tem zakonu, tako kot pač nanese. Vse po nekih hitrih nujnih postopkih, vse interventno. Takšen način krojenja in sprejemanja zakonov je nesprejemljiv.”

Glasovanje o predlogu zakona in amandmajev bo v sredo.

STA