Na ravni Evropske unije bo končno sprejeta pomembna sistemska rešitev, ki bo korenito spremenila dosedanjo obravnavo emisij ogljikovega dioksida. Države članice namreč podpirajo odločitev, da se na nakup uvoženih dobrin kot so jeklo, gnojila, cement, aluminij ter električna energija, pri proizvodnji katerih se ustvarijo ogromne količine onesnaževalskega CO2, uvede dodatna tarifa, ki jo bo moral poravnati kupec.
Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko. Prve sprejeme tarife lahko pričakujemo že v prihodnjem letu, v naslednjih treh letih pa bo ukrep najbrž sprejela kar večina članic.
Politika proti industriji – kdo bo zmagovalec?
Tarifa na CO2 je sicer del širšega evropskega podnebnega načrta, ki ima za cilj do leta 2030 zmanjšati raven emisij v Evropski uniji, tako da se ponovno spustimo na količine iz leta 1990. Cilj ni preprosto uresničljiv, saj bo zahteval korenite spremembe v industriji, sodobnih tehnologijah, pa tudi vsakdanjem prometu.
Uvedba tarifa bi se naj zgodila do leta 2026, glavni namen pa bi bil predvsem zaščita evropske industrije pred tržno nekonkurenčnostjo, ki jo prinaša cenejše blago, proizvedeno v državah z bolj ohlapno okoljsko politiko.
Poudarek na podnebno politiko v Evropski uniji trenutno polaga Svetu EU predsedujoča Francija, ki je tudi sama po sebi zelo okoljsko zavedna, odločitev Evropskega parlamenta o tarifi pa lahko pričakujemo do poletja.
Pri vpeljevanju tarife je sicer še ogromno vprašanj kot so, kdo bi dajatev pobiral in v kateri proračun bi šla ter kako ukrep sploh implementirati v prakso, predlogom pa se trenutno upirajo tudi številne industrije. Ali bodo veliki onesnaževalci v industriji končno obdavčeni ali ne, pa bo pokazal le čas.
Vir: Euronews
