Takšni napadi ogrožajo stabilnost oskrbe z energijo, povečujejo tveganje izpadov električne energije in lahko povzročijo resne družbene posledice. To je razkrila najnovejša študija organizacije Eurelectric, ki poziva k hitremu ukrepanju na ravni Evropske unije.
Naraščajoče število napadov in ranljivost omrežij
Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo leta 2022 na globalni ravni zabeležen kar 1.101 kibernetski napad na energetska podjetja, kar je rekordno število. Posebej zaskrbljujoča je situacija v Evropi, kjer je bilo v istem letu kar 48 znanih napadov na energetska podjetja, od tega 31 primerov izsiljevalskih napadov, ki so v skoraj polovici primerov vključevali krajo podatkov.
Poročilo EnergiCERT razkriva, da je bilo več kot 20 teh napadov uspešnih, kar pomeni neposredno škodo za infrastrukturo in operativno tehnologijo. V prvi polovici leta 2023 so napadi na države EU predstavljali kar 46,5 % vseh globalnih ciljev – izrazito povečanje glede na 9,8 % v letu 2022.
Kdo vodi bitko za kibernetsko varnost?
Evropska unija je ena redkih regij, kjer energetika že zdaj vlaga v kibernetsko varnost več kot drugi sektorji, kot so zdravstvo, transport in oskrba s pitno vodo. Po podatkih evropske agencije za kibernetsko varnost (ENISA) je energetski sektor glede naložb v informacijsko varnost na enaki ravni kot bančništvo.
Vendar pa EU zaostaja za Severno Ameriko in azijsko-pacifiško regijo, tako po višini naložb kot tudi glede števila usposobljenih strokovnjakov. Leta 2022 je Evropska komisija ocenila, da v EU primanjkuje med 260.000 in 500.000 strokovnjakov za kibernetsko varnost, potrebe pa presegajo 883.000 delovnih mest.
Vir: Balkan Green Energy News
