Letalski promet predstavlja približno 2,5 odstotka svetovnih emisij toplogrednih plinov, a njegov vpliv je še večji zaradi specifičnega učinka emisij na višini. Z rastjo števila potovanj in tovornega prometa se povečuje tudi pritisk na industrijo, da najde okolju prijaznejše rešitve. Medtem ko avtomobili prehajajo na elektriko, pa za letala preboj z baterijami še ni realen – te so pretežke in premalo zmogljive za dolge razdalje. Zato pozornost raziskovalcev in podjetij usmerjajo k alternativnim tekočim gorivom, med katerimi se vse bolj izpostavlja kerozin iz alg.
Zakaj prav alge?
Alge so izjemno produktivne rastline. Za razliko od koruze, sladkornega trsa ali palmovega olja, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, ne tekmujejo za obdelovalne površine in pitno vodo. Rastline lahko uspevajo v slanih jezerih, odpadnih vodah ali celo v posebnih bioreaktorjih. Ob tem iz zraka neposredno vežejo ogljikov dioksid, kar pomeni, da lahko proizvodnja goriva iz alg deluje skoraj kot krožni proces.
Poleg tega imajo alge sposobnost, da v svojih celicah kopičijo velike količine olj. Ta se nato s posebnimi postopki predela v biokerozin, ki ga je mogoče uporabljati v obstoječih letalskih motorjih, brez potrebe po popolni prenovi infrastrukture.
Od laboratorija do vzletne steze
Prvi poleti z gorivi iz alg so že za nami. Ameriški letalski gigant Boeing je že pred leti izvedel testne lete z mešanico fosilnega kerozina in goriva iz alg, podobne projekte pa so napovedali tudi Airbus in več letalskih družb. Evropska unija v okviru programa Horizon financira več raziskovalnih projektov, ki razvijajo tehnologijo gojenja alg in njihove pretvorbe v gorivo.
Čeprav gre večinoma še za pilotske projekte, je sporočilo jasno: tehnologija je tehnično izvedljiva. Letalo lahko poleti, pristane in varno opravi let z uporabo algnega kerozina, brez kompromisov pri varnosti.
Glavni izzivi
Čeprav so znanstveniki dokazali, da gorivo iz alg deluje, pa ostajata dve glavni oviri – cena in industrijski obseg proizvodnje. Trenutno je liter algnega kerozina bistveno dražji od fosilnega. Razlog tiči v kompleksnih postopkih gojenja in predelave alg ter v tem, da so tovarne še vedno na ravni demonstracijskih enot.
Da bi gorivo iz alg postalo konkurenčno, je potrebna optimizacija postopkov, zmanjšanje stroškov in predvsem gradnja velikih obratov. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi ob dovolj velikih investicijah cena v desetletju lahko dosegla primerljivo raven s fosilnim kerozinom.
Okoljski vidik: resnično zeleno gorivo?
Ključno vprašanje je tudi, ali je kerozin iz alg resnično okolju prijazen. Analize življenjskega cikla kažejo, da lahko emisije CO₂ ob uporabi algnega goriva padejo tudi do 60–70 odstotkov v primerjavi s klasičnim kerozinom. Vendar pa to močno zavisi od tega, kako se alge gojijo in predelujejo. Če proizvodnja porablja veliko energije iz fosilnih virov, se okoljski učinek hitro zmanjša.
Prav zato raziskovalci vzporedno razvijajo sisteme, kjer se alge gojijo ob uporabi industrijskih odpadnih voda ali v kombinaciji s sončno in vetrno energijo. Tako bi bil celoten proces res trajnosten – od gojenja do končnega poleta.
Letalske družbe med obljubami in realnostjo
Velike letalske družbe, kot so Lufthansa, KLM in United Airlines, so si zadale cilje, da bodo v prihodnjih desetletjih postopoma povečevale delež trajnostnih goriv. V praksi to pomeni, da bo vsak let v prihodnosti imel nekaj odstotkov biogoriva, med katerimi se vse bolj omenja tudi algni kerozin.
Kljub temu pa je jasno, da čudežnih rešitev ni. Gorivo iz alg samo po sebi ne bo zadostovalo za razogljičenje celotne letalske industrije. Potrebna bo kombinacija različnih trajnostnih virov, izboljšanje aerodinamike, učinkovitejši motorji in optimizacija letalskih poti.
Priložnost tudi za Evropo
Za Evropo je razvoj goriva iz alg strateškega pomena. Stara celina nima velikih zalog nafte, a ima znanje, raziskovalne inštitute ter podjetja, ki lahko razvijejo nove tehnologije. Če bi uspeli vzpostaviti industrijo algnih biogoriv, bi to pomenilo manjšo energetsko odvisnost in nov gospodarski sektor z visoko dodano vrednostjo.
Zeleni horizont
Čeprav pot do množične uporabe kerozina iz alg ni preprosta, je smer jasna. Letalska industrija mora zmanjšati svoj ogljični odtis, a brez tekočih goriv na dolge razdalje ne bo šlo. Alge ponujajo eno redkih možnosti, kako združiti tehnološko izvedljivost in okoljsko trajnost.
