Čeprav z direktivami in vsakodnevnimi osebnimi odločitvami uspevamo v zmanjševanju količin plastične embalaže, pa je na svetu še vedno preveč podjetij, ki veljajo za glavne krivce.

Veste, da se samo v britanskih supermarketih letno pojavi toliko plastike, da količina ustreza teži devetih Eifflovih stolpov oziroma kar 900 000 tonam? To znese približno 12,7 milijonov ton vse svetovne embalaže v oceanih na leto.

Najnovejša raziskava plastike, ki sta jo izvedla Greenpeace in EIA (Environmental Investigation Agency) ter se imenuje Checking Out On Plastic III se je tokrat še posebej osredotočila na britanske trgovske verige, ki so v veliki meri prisotne tudi pri nas. Preračunali so, da že samo britanski trgovci letno proizvedejo skoraj milijon ton plastične embalaže, šokirala pa je tudi številka, da se v Veliki Britaniji letno proda 2,5 milijarde plastenk z vodo – vsem alternativam, steklenicam in stekleničkam za ponovno uporabo navkljub! Čeprav so številke ogromne, pa so na srečo vsaj nekaj odstotkov nižje kot v letih pred tem, kar nakazuje, da so res počasi, a vztrajno premikamo v zeleno smer.

Plastika na plastiko v plastiki

Kateri produkti so se izkazali za najbolj problematične? Poznate tisto, ko kupite plastično vrečko bonbonov, potem pa so noter posamezni bonboni vsak zase zapakirani v svoj plastični ovitek? Taki in podobni izdelki doprinesejo največ plastičnega odpada, sledijo pa jim plastični ovoji izdelkov, ki embalaže sploh ne bi potrebovali – v plastično posodico, folijo in vrečko pakirana zelenjava, instant pripravki z dodatki v majhnih plastičnih vrečicah …

Naj se kaznuje resnične, velike onesnaževalce

Po rezultatih raziskave je ukrepala tudi iniciativa A Plastic Planet, ki je pozvala Evropsko komisijo k sprejetju strožjih ukrepov in pripravi incentivov, ki bi velike onesnaževalce, med katere gotovo najprej sodijo trgovski velikani, prisilila v uporabo bolj okolju prijazne embalaže. Aktivisti namreč poudarjajo, da se vse preveč odgovornosti prelaga na posameznika, pozablja pa, da brez ukrepanja proti glavnim proizvajalcem in uporabnikom plastike ne bomo dosegli dovolj.

Poročilo raziskave Checking Out on Plastic III najdete na naslednji povezavi

Ne smemo pa pozabiti na nekaj odločnih potez Evropskega parlamenta, ki so že zarezale v plastično onesnaževanje – v letu 2019 so se prepovedali: plastični pribor za enkratno uporabo, plastični krožniki za enkratno uporabo, plastične slamice, plastične palčke za ušesa, plastična držala za balone ter embalaža za hrano in pijačo iz posebne vrste polistirena.

Svetovni trgovci se kesajo in ubirajo novo pot

Na srečo se kljub goram plastike na drugi strani vse bolj širi trend nakupovanja lokalnih produktov, po katere se odpravimo s svojo embalažo ali pa nakupovanje v trgovinah brez embalaže, kar raziskovalci v zadnjem času vedno pogosteje zaznavajo in izpostavljajo.

Se pa »spreobračajo« tudi trgovske verige – primer dobre prakse je nizozemska veriga supermarketov Ekoplaza, ki v trgovinah ponuja več kot 1400 organskih proizvodov, pri čemer ni prav nobeden pakiran v plastično embalažo. Ekoplazi se približuje tudi francoski Caffefour, ki je presegel svoje cilje in ob zmanjšanju količine plastike uspel svojo celotno strategijo preusmeriti v bolj trajnostno, zeleno smer.

Če pa že omenjamo krivce – vas zanima, kateri so najbolj problematični? V sam vrh se uvrščata podjetji Unilever in Nestle … Imate morda kaj njunega doma tudi sami?

Vir: Ekovjesnik