Analiza podatkov o kakovosti zraka za leti 2022 in 2023, ki jo je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), kaže, da se kakovost zraka v Evropi izboljšuje, vendar onesnaženost v številnih mestih še vedno presega priporočene varne meje.

Poročilo EEA z naslovom 'Stanje kakovosti zraka v Evropi 2024' predstavlja podatke o ravneh ključnih onesnaževal zraka v Evropi v letih 2022 in 2023 ter jih primerja s standardi EU in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za zdravje.

Podatki za leto 2022 so končni in potrjeni s strani poročevalskih držav, medtem ko analiza za leto 2023 temelji na začasnih podatkih.

Skoraj vsi dihamo onesnažen zrak

Kljub napredku še vedno niso izpolnjeni vsi standardi EU za kakovost zraka po vsej Evropi. V letu 2022 sta le 2 % evropskih merilnih postaj zabeležila koncentracije drobnih delcev nad letno mejno vrednostjo EU. Tako skoraj vsi Evropejci (96 %), ki živijo v mestih, vdihavajo koncentracije drobnih delcev (PM2.5), ki presegajo smernice WHO.

Drobni delci so onesnaževalo, ki najbolj negativno vpliva na zdravje ljudi po vsej Evropi. Ti delci izvirajo predvsem iz kurjenja trdih goriv za ogrevanje gospodinjstev, industrijskih dejavnosti in cestnega prometa.

Poročilo EEA prav tako kaže na pomembne razlike med državami in regijami, pri čemer so območja v srednji in vzhodni Evropi bolj onesnažena. V letu 2022 je le Islandija imela koncentracije drobnih delcev pod smernicami WHO. Koncentracije, ki presegajo mejno vrednost EU, so bile izmerjene v treh državah članicah EU: na Hrvaškem, v Italiji in na Poljskem.

Poročilo EEA je prva analiza v sklopu 'Kakovost zraka v Evropi 2024'. Kasneje letos bo EEA objavila še poročila o emisijah onesnaževal zraka ter vplivih onesnaženja zraka na ekosisteme in zdravje ljudi, vključno z ocenami smrti in bolezni, ki jih povzroča slaba kakovost zraka.

Vir: EEA

[[image_1_ge_625]]