Vročinski valovi so poletna stalnica, zim pa skorajda ne poznamo več. Izračuni NASE kažejo, da bodo v prihodnosti visoke temperature vztrajale večino leta, zime pa bo le za vzorec.

Temperature zadnjih nekaj poletij dosegajo nevarne rekorde in prav nekaj dni nazaj je bil na Bližnjem vzhodu znova podrt rekord v najvišji temperaturi v zgodovini merjenja. A če mislimo, da se bo stanje sčasoma umirilo, smo v zmoti.

Daljša poletja – razlog za veselje ali zaskrbljenost?

Raziskave NASE namreč opozarjajo, da poletne temperature vsako leto nastopijo prej in se kasneje poslovijo, kar povzroči veliko zmedo v svetovnih ekosistemih, posledično pa smo priča tudi vse bolj milim zimam s pikico ali nič snega.

Spodnja vizualizacija, ki je pripravljena na podlagi NASInih izračunov, prikazuje, da bodo poletja v prihodnje še daljša. In če se to morda sliši dopustniško, bo boleča in vroča resnica daleč od tega, saj moramo pomisliti na suše, velikanske požare, škodo za kmetijstvo ter ogroženost rastlinskih in živalskih vrst, ki jih tako visoke, dolgo vztrajajoče temperature prinašajo.

Podobno sliko na nekoliko drugačen način prikazuje tudi zvonasta krivulja na spodnjem videu, v katerem je ilustrirano, kako se Zemlja vsako leto sooča z več toplejšimi oziroma že prav vročimi dnevi ter vse manj hladnimi, medtem ko je bilo stanje le 50 let nazaj povsem drugačno.

Natančneje vizualizacija prikazuje, kako se je porazdelitev temperaturnih anomalij Zemlje spreminjala skozi čas. Ko se planet segreva, se vrh porazdelitve premakne v desno. Te porazdelitve so izračunane iz analize temperature površja Zemlje, ki jih opravlja Goddard Institute of Space Studies GISTEMP.

Bolj podrobne podatke o izračunih temperatur in številne druge informacije o stanju našega planeta najdete na NASIni interaktivni spletni strani na naslednji povezavi.