Raziskava, ki so jo izvedli v danski Alliance of Democracies Foundation, razkriva, da so Evropejci trenutno bolj zaskrbljeni zaradi priseljevanja kot zaradi podnebnih sprememb. Ta trend je posebej izrazit v zadnjih dveh letih, saj v mnogih evropskih državah narašča število ljudi, ki menijo, da bi morala biti glavna prednostna naloga vlade zmanjšanje priseljevanja.
V istem obdobju pa se je zmanjšala želja po prioritetnem boju proti podnebnim spremembam, kaže indeks Democracy Perception Index 2024.
Spreminjajoče se prioritete
Raziskava, ki velja za največjo letno študijo o dojemanju demokracije, prinaša zanimive vpoglede v spremembe v javnem mnenju.
Posebej izrazito je ta preobrat opazen v Nemčiji, kjer kar 44 % anketirancev meni, da bi morala vlada dati prednost zmanjšanju priseljevanja. To je skoraj dvakrat več kot tistih, ki menijo, da bi morala biti prioriteta boj proti podnebnim spremembam (24 %).
Globalni izzivi in podnebne spremembe
Kljub temu, da 33 % svetovnih anketirancev meni, da so podnebne spremembe eden največjih globalnih izzivov, le 14 % ljudi verjame, da bi morale vlade dati prednost boju proti podnebnim spremembam.
Ta neskladnost med zaznavanjem problema in prednostno obravnavo je še posebej opazna v zahodnih demokracijah, zlasti v Evropi, kjer ljudje bolj pogosto vidijo podnebne spremembe kot pomemben globalni izziv, a ne nujno kot prednostno nalogo za vlado.
Ozadje raziskave
Poročilo je povzetek raziskave, ki sta jo med 20. februarjem in 15. aprilom izvedla Latana in Alliance of Democracies. Raziskava je vključevala več kot 62.953 anketirancev iz 53 držav, kar omogoča brezprimerno primerjavo globalnih stališč do demokracije v času naraščajočih geopolitičnih napetosti in nasilnih konfliktov.
Razlogi za zaskrbljenost zaradi priseljevanja
Naraščajoča zaskrbljenost zaradi priseljevanja je povezana z različnimi dejavniki. Evropa se sooča z večjim pritiskom migracijskih tokov, kar je deloma posledica konfliktov v drugih delih sveta, pa tudi gospodarskih težav in podnebnih sprememb, ki prispevajo k prisilnim migracijam.
V mnogih državah so politiki in mediji priseljevanje predstavili kot neposredno grožnjo varnosti, identiteti in gospodarski stabilnosti, kar še dodatno spodbuja strah in zaskrbljenost med prebivalstvom.
Podnebne spremembe kot dolgoročni izziv
Kljub upadu prioritizacije podnebnih sprememb med vprašanimi, ta problem ostaja dolgoročni izziv, ki zahteva globalno sodelovanje in celovite rešitve. Znanstveniki in okoljevarstveniki opozarjajo, da je nujno potrebno ukrepanje, če želimo preprečiti najhujše posledice podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski pojavi, dvig morske gladine in izguba biotske raznovrstnosti.
Vir: Balkan Green Energy News
