Vetrna energija je sicer odlična in zelo trajnostna, a kljub temu ji moramo priznati pereč problem. Kam z vetrnimi turbinami, ko odslužijo svojemu namenu? Doslej je veljalo, da je vetrne turbine skorajda nemogoče reciklirati, toda raziskovalci dajejo kanček upanja, saj so ustvarili novo kompozitno smolo, ki bi lahko služila recikliranju turbin, material pa bi se lahko kasneje uporabil pri izdelavi pultov, avtomobilskih luči, električnih orodij, plenic in celo gumijastih medvedkov. Preden se zgrozite in prestrašite, prisluhnite ideji v celoti!

Dosedanja praksa izdelave vetrnih turbin je vključevala izdelavo posameznih lopatic, sestavljenih iz steklenih vlaken, prevlečenih s smolo. To kombinacijo materialov je praktično nemogoče ločiti in reciklirali, odpadna lopatica, ki je v povprečju dolga kar 50 metrov, pa tako predstavlja nezanemarljiv odpadek.

Ključ do manj odpadkov zgolj v novem materialu

Nova kompozitna smola je tako preprosta rešitev, ki lahko prepreči kopičenje turbin odsluženih vetrnic na odpadih (do leta 2030 bi naj svojo pot na odpadu zaključilo kar 52 000 ton lopatic) ter poskrbi, da bo vetrna energija tako v celoti trajnostna.

Posebna smola, ki jo je mogoče reciklirati, je plod raziskovanja kemijskih strokovnjakov Univerze v Michiganu. Tovrstno smolo je namreč mogoče preprosto razgraditi oziroma raztopiti, odstraniti steklena vlakna, smolo pa reciklirati v gospodinjske aparate in sladkarije.

Prve turbine, premazane z novo kompozitno smolo, so že na terenu in raziskovalci zagotavljajo, da bomo že čez 30 let, ko bodo odslužile, uspešno reciklirali lopatice ter smolo spremenili v nekaj drugega. In ko bo odslužil tudi ta predmet, bo kompozitno smolo mogoče znova raztopiti in ji vdihniti povsem novo življenje in novo namembnost. Neskončna zanka, so to poimenovali michiganski raziskovalci. Prav futuristično, kajne?

Gumijasti medvedki iz vetrnih turbin?!

In da pojasnimo še gumijaste medvedke … Ne, v teh se ne bo znašla točno ta smola, ki je nekoč prekrivala vetrno turbino, brez skrbi. Priljubljene gumijaste sladkarije so namreč ustvarjene iz kalijevega laktata, ki pa so ga znanstveniki uspešno pridobili s pomočjo dodajanja mineralov in drugih snovi raztopljeni kompozitni smoli.

Raziskovalci pojasnjujejo, da tak proces nikakor ne zmanjša »okusnosti« sladkarij in da te niso nič slabše kakovosti: »Atom ogljika, pridobljen iz rastline, kot je koruza ali trava, se ne razlikuje od atoma ogljika, ki izvira iz fosilnega goriva,« pri čemer s tem namigujejo, da je kalijev laktat, ustvarjen v laboratoriju od začetka ali s pomočjo reciklirane smole povsem enak: »Vse to je del svetovnega cikla ogljika in pokazali smo, da lahko preidemo od biomase na polju do trpežnih plastičnih materialov in nazaj do živil.«

Vir: Euronews