Raziskave, ki jih je izvedel znanstveni tim grškega portala Climatebook, so pokazale, da se povprečna površinska temperatura morja v tej regiji hitro dviga, pri čemer je vzhodni del Mediterana, zlasti Jonsko in Egejsko morje, najbolj prizadet.
Analiza zajema obdobje od leta 1991 do 2020 in razkriva, da se je povprečna površinska temperatura morja v Sredozemlju dvignila za 1,2 °C. V nekaterih predelih vzhodnega Mediterana, pa tudi v Grčiji, pa so zabeležili dvig za več kot 2 °C. Ta trend predstavlja resno zaskrbljenost, saj je dvig temperature morja povezan z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi.
Kakšne so posledice?
Povečanje temperature morja lahko vpliva na morski ekosistem in biotsko raznovrstnost. Mnoge vrste rib in drugih morskih organizmov so občutljive na spremembe temperature, kar lahko vodi do migracij vrst, sprememb v prehranjevalnih verigah in celo do izumrtja nekaterih vrst.
Tako se ribiči že nekaj časa soočajo z izzivi, saj se ribe selijo v hladnejše vode, kar pomeni, da je dober ulov že dolgo preteklost.
Poleg tega višje temperature spodbujajo rast alg, kar lahko vodi do »eutrofikacije«. Ta pojav povzroča zmanjšanje kisika v vodi, kar dodatno ogroža morsko življenje, vpliva pa tudi na kakovost morske hrane, ki jo navsezadnje uživamo prav mi.
Podnebne spremembe in ekstremni vremenski pojavi
Povečanje temperature morja je del širšega problema podnebnih sprememb, ki prinaša tudi druge ekstremne vremenske pojave. Vzhodni Mediteran se tako pogosto srečuje z vročinskimi valovi, sušami in drugimi ekstremnimi razmerami, ki lahko povzročijo škodo na kmetijstvu in zmanjšajo dostop do pitne vode.
Poleg tega so višje temperature morja povezane s povečanjem intenzivnosti in pogostnosti neviht, kar predstavlja dodatno grožnjo za obalne skupnosti, kakšno razdejanje lahko povzročijo slednje, pa lahko vse pogosteje opazujemo ...
[[image_1_ge_654]]
