Po ocenah znanstvenikov letno na svetu proizvedemo več kot 350 milijonov ton plastike, odpadki pa se prehitro kopičijo in uničujejo že tako krhke naravne ekosisteme. Še več, plastika, ki je ne recikliramo ali ne uporabimo ponovno, lahko predstavlja neposredno grožnjo za ljudi, živali in naravo.

Po ocenah znanstvenikov letno na svetu proizvedemo več kot 350 milijonov ton plastike, odpadki pa se prehitro kopičijo in uničujejo že tako krhke naravne ekosisteme. Še več, plastika, ki je ne recikliramo ali ne uporabimo ponovno, lahko predstavlja neposredno grožnjo za ljudi, živali in naravo.

Ali ste vedeli, da v Sloveniji obstaja projekt, ki odpadni plastiki omogočajo novo življenje? 

Skupaj z naprednimi tehnologijami so se tudi pri nas razvili projekti, ki odpadni plastični embalaži, med drugim tudi zeleni PET embalaži, omogočajo ponovno uporabo. Ob dejstvu, da sodobni potrošnik posega po plastični embalaži, ki je bolj priročna in enostavna za uporabo, se je podjetje Atlantic Droga Kolinska odločilo, da z novo strategijo in prenovo blagovne znamke Donat poišče za okolje najboljšo rešitev. Skupaj s podjetjem Alpla so začeli s projektom, t. i. sistemom popolnega krožnega (do zelenega za zeleno), pri katerem je ključno sodelovanje deležnikov za zbiranje in predelavo. Med njimi je tudi Interseroh, ki v sistemu popolnega sistema kroženja plastike iz odrabljene plastenke zagotovi sekundarne surovine za novo PET plastenko. Ekonomija zaprte zanke tako s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov zmanjšuje količino odpadnih materialov in ohranja naravne vire.

Ekonomija zaprte zanke tako s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov zmanjšuje količino odpadnih materialov in ohranja naravne vire.  

Primer dobre prakse, ki ga predstavlja sodelovanje podjetij Interseroh in Alple, blagovni znamki Donat pomaga pri uresničevanju popolne zanke. Interseroh pri tem zagotovi določene količine odpadne PET zelene plastične embalaže ter jo s pomočjo partnerjev reciklira in tako ustvari novo 100-odstotno reciklirano plastenko. Ob tem je pomembno poudariti, da sta kakovost in količina pridobljenih recikliranih surovin neposredno odvisni od kakovosti dela z izdelkom v vsaki etapi njegovega življenjskega kroga – od nabave in zasnove izdelka do trženja, uporabe in na koncu recikliranja odpadnega materiala.

Primer dobre prakse, ki ga predstavlja sodelovanje podjetij Interseroh in Alple, blagovni znamki Donat pomaga pri uresničevanju popolne zanke. Interseroh pri tem zagotovi določene količine odpadne PET zelene plastične embalaže ter jo s pomočjo partnerjev reciklira in tako ustvari novo 100-odstotno reciklirano plastenko.

Interseroh s pomočjo svojih partnerjev sodeluje pri zapiranju zank za ponovno uporabo plastenke, ki se začne z naročilom in nakupom ustreznih odpadnih surovin. V nadaljnjem postopku predelave odpadne plastenke reciklerji poskrbijo za ustrezno reciklažo ter zagotovijo ločevanje po barvah in materialih iz izključno PET plastike, iz katere so tudi plastenke Donat. V Sloveniji so s tem projektom dokazali, da lahko zanko zaprejo tudi v zeleni barvi (zelena za zeleno) in ne zgolj prozorni. V kasnejših fazah proizvodnje novega izdelka oziroma reciklata se najprej naredi mlevec, nato regranulat ter iz njega predforme za pihanje plastenk, skozi celoten proces pa podjetja skrbijo za čim manjši ogljični odtis.

Tovrstno uspešno zapiranje odpadkovnih zank ne prinaša samo manjše uporabe primarnih naravnih virov, temveč tudi pomembno znižuje količino odpadkov, ki jih ustvarimo. V Mariboru deluje tudi Laboratorij za raziskave recikliranja odpadne plastike podjetja Interseroh, ki je edina akreditirana raziskovalna institucija v Evropi, specializirana za raziskave in razvoj na področju reciklaže ter predelave odpadnih plastičnih materialov.

A da bi podjetja, kot so Interseroh, Alpla in Donat lahko uspešno zapirala zanke, je odgovornost tudi na vsakem izmed nas, da odpadke v zabojnikih pravilno sortira. Samo tako bo lahko plastenka tudi po koncu uporabe ponovno zaživela kot nova surovina.

A da bi podjetja, kot so Interseroh, Alpla in Donat lahko uspešno zapirala zanke, je odgovornost tudi na vsakem izmed nas, da odpadke v zabojnikih pravilno sortira. Samo tako bo lahko plastenka tudi po koncu uporabe ponovno zaživela kot nova surovina.