Vročina, suša, poplave in druge ekstremne vremenske razmere, ki jih povzročajo podnebne spremembe, ogrožajo pridelavo in preskrbo s hrano po vsem svetu. Nekatera živila, kot so oljčno olje, riž in krompir, so še posebej ranljiva in doživljajo velika nihanja cen.
Kako se lahko kmetje in potrošniki prilagodijo tem izzivom in zagotovijo trajnostno prihodnost?
Pandemija in vojna na Ukrajini sta že vplivali na cene hrane v zadnjih letih, a izjemno vroče poletje letos je te težave še poslabšalo. Skupaj s pomanjkanjem in dvigom cen izdelkov, kot so soja, oljčno olje in riž, je mokro vreme v Evropi potisnilo cene krompirja v nebo.
Poročilo Svetovnega ekonomskega foruma z naslovom “Zelene donosnosti: Sproščanje moči financ za trajnostne prehrambene sisteme” poziva finančni sektor, naj usmeri več virov v pomoč prehrambenemu in kmetijskemu sektorju pri doseganju večje trajnosti.
To je nujno potrebno, saj podnebne spremembe ogrožajo varnost in kakovost hrane, zdravje ljudi in okolja ter gospodarski razvoj.
Katera živila so torej še posebej na udaru?
Oljčno olje
Oljčno olje je eno najbolj priljubljenih in zdravih živil na svetu, ki se uporablja za kuhanje, solate, omake in namaze. Toda proizvodnja oljčnega olja je v zadnjih letih trpela zaradi podnebnih sprememb, zlasti v Sredozemlju, kjer raste večina oljk.
Dolgo, vroče in suho poletje v večjem delu Sredozemlja je poškodovalo oljčna drevesa in povzročilo slabo letino, saj zmanjšana vlažnost tal ovira rast rastlin in pridelkov med njihovo ključno rastno sezono. Posledično so cene oljčnega olja dosegle rekordno visoke vrednosti. Zaloge so že zdaj znatno nižje kot v preteklih letih in se bodo verjetno še bolj zmanjšale pred naslednjim pridelkom.
Kako se lahko spopademo s temi izzivi?
Nekateri kmetje poskušajo prilagoditi svoje prakse, na primer z uporabo kapljičnega namakanja, izbiro bolj odpornih sort oljk, izboljšanjem zdravstvenega nadzora in zmanjševanjem uporabe pesticidov.
Potrošniki pa lahko prispevajo tako, da podpirajo lokalne in ekološke pridelovalce oljčnega olja, zmanjšujejo svojo porabo in izbirajo kakovostno oljčno olje z višjo hranilno vrednostjo in daljšim rokom trajanja.
Riž
Riž je osnovno živilo za več kot polovico svetovnega prebivalstva, ki zagotavlja kalorije, beljakovine in vitamine. Toda riž je tudi ena najbolj občutljivih kultur na podnebne spremembe, saj potrebuje veliko vode in stabilne temperature za rast.
Podnebna kriza povzroča ekstremne vremenske razmere - od vročinskih valov in suš do neviht in poplav - ki ogrožajo pridelavo in preskrbo z rižem po vsem svetu.
Od Italije do Indije se kmetje riža že nekaj let soočajo z vplivi podnebnih sprememb na svoje pridelke. Problem je večplasten - včasih gre za sušo, drugič za poplave.
Italija goji približno 50 % evropskega riža in je edini svetovni pridelovalec mnogih sort, primernih za pripravo rižote. Žal je država nedavno opozorila, da bo pridelek riža zaradi drugega leta suše padel. Kot rezultat tega je Italija letos zasadila najmanjši pridelek riža v 23 letih.
Tudi Tajska razmišlja o zmanjšanju pridelka zaradi nizkih padavin in negotovih napovedi za prihodnost, kar skrbi oblasti. Država uvaja načrt za primer izrednih razmer, ki bo verjetno vplival na svetovne zaloge riža in sladkorja.
Kako se lahko spopademo s temi izzivi?
Nekateri kmetje poskušajo prilagoditi svoje prakse, na primer z uporabo bolj učinkovitih sistemov namakanja, izbiro bolj odpornih sort riža, izboljšanjem upravljanja z vodnimi viri in zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.
Potrošniki pa lahko prispevajo tako, da podpirajo lokalne in pravične pridelovalce riža, zmanjšujejo svojo porabo in izbirajo raznoliko prehrano z drugimi žiti, kot so kvinoja, proso in ječmen.
Krompir
Evropa pa se sooča s nasprotnim problemom. Močne padavine v Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji jeseni so premočile polja krompirja, ovirale spravilo in povečale nevarnost propadanja pridelka.
Nizozemska - četrti največji pridelovalec leta 2022 - in Belgija sta najbolj prizadeti. Običajno se žetev na celini zaključi do konca jeseni, toda 24. novembra je bilo približno 15 % krompirjevih polj v teh državah še vedno neobranih.
Ni presenetljivo, da so cene evropskih krompirjev poskočile, dosegajoč 14-letni vrhunec. Podatki decembra so pokazali, da so bile Maris Piper krompirji - klasična izbira za božično večerjo - za 158 % dražji kot lani, znašajoč 465 funtov na tono.
Mokro vreme je ogrozilo tudi pridelavo sladkorne pese v Evropi in upočasnilo sejanje zimskega žita v Franciji, ki predstavlja 17 % vse kmetijske proizvodnje v Evropski uniji.
Vir: World Economic Forum
