Metan ima v ozračju učinek segrevanja več kot 80-krat večji od ogljikovega dioksida. Po predstavitvi Globalne obljube o metanu na COP26, katere cilj je zmanjšati emisije metana za najmanj 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2020, se postavlja vprašanje: katere države izpolnjujejo svoje obljube?

Mednarodno sodelovanje je ključno

Kot se bliža COP29 v Azerbejdžanu, je pomembno pregledati dosežke in nadaljevati z mednarodnim sodelovanjem pri zmanjšanju emisij metana. Vendar je pogosto izziv prenesti obljube v konkretne ukrepe.

Obljuba vs. realnost

Na COP28 so številne države napovedale ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij metana. ZDA so obljubile zmanjšanje emisij iz naftnih in plinskih dejavnosti za skoraj 80 % v primerjavi z napovedmi prihodnjih ravni.

Evropska unija je sprejela novo zakonodajo, ki vključuje stroge zahteve za fosilna goriva, tako domače kot uvožene, z uvedbo standarda za uvoz metana do leta b. Kanada pa se je zavezala k zmanjšanju emisij metana v naftnem in plinskem sektorju za 75 % v primerjavi z letom 2012 do leta 2030.

Kljub tem obljubam pa se mnoge države soočajo s težavami pri izvajanju ukrepov. Poročilo Clean Air Task Force opozarja, da obljube pogosto ostanejo brez konkretnih načrtov, kar pomeni, da ti cilji ostajajo le na papirju.

Vseeno nekaj napredka

Nekatere države so že začele uresničevati konkretne ukrepe. Brazilija je začela z uvedbo smernic za zmanjšanje emisij metana v naftnem in plinskem sektorju, pričakujejo se novi predpisi do konca leta 2025. Egipt prav tako načrtuje uvedbo nacionalnih predpisov za metan do konca leta 2024, vendar so ti še v fazi načrtovanja.

Evropska unija je dosegla pomemben napredek z uvedbo celovite zakonodaje za metan, ki vključuje spremljanje in zmanjšanje emisij za domače in uvožene fosilne vire ter obvezno preverjanje puščanj in prepoved prakse odvajanja metana. Ta proaktiven pristop EU je odličen primer, kako lahko trdni regulativni okviri vodijo k zmanjšanju emisij.

Tudi Nigerija je naredila pomembne korake naprej s Programom za komercializacijo plamena plina (NGFCP), katerega cilj je ujeti več kot polovico plina, ki se sicer sprošča v ozračje. Ta program ponazarja pomen nacionalnih pobud za zmanjšanje emisij metana in zagotavljanje upoštevanja smernic.

Izboljšanje napredka

Čeprav je zmanjšanje emisij metana v primerjavi z drugimi strategijami za zmanjšanje toplogrednih plinov razmeroma enostavno in poceni, je slika še vedno zaskrbljujoča. Veliki povzročitelji metana pogosto ne izpolnjujejo svojih obljub, kar je še posebej problematično zaradi velikih napak v poročanju emisij, zlasti v naftnem in plinskem sektorju. Hkrati analize kažejo na znatno razliko med dejanskimi emisijami in tistimi, ki jih poročajo proizvajalci, kar poudarja potrebo po transparentnih mehanizmih spremljanja.

Vir: World Economic Forum

 

[[image_1_ge_643]]