Evropski teden mobilnosti, ki letos poteka pod geslom »Mobilnost za vse!«, bo v ospredje postavil vprašanje pravičnega in enakopravnega dostopa do prevoza.

Ko mobilnost pomeni enake možnosti

Evropski teden mobilnosti v Sloveniji letos poteka že štiriindvajsetič. Geslo letošnje kampanje jasno sporoča, da trajnostna mobilnost ni privilegij, temveč pravica, ki bi morala biti dostopna vsem – ne glede na starost, zdravstveno stanje, socialni položaj ali kraj bivanja.

»Mobilnost ni le pravica, temveč temelj vključujoče družbe. Dostop do izobrazbe, dela in zdravja ni stvar udobja, temveč enakih možnosti,« je ob napovedi kampanje poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Prav socialna razsežnost mobilnosti bo letos v središču številnih aktivnosti po slovenskih občinah. V sodobnih prometnih sistemih namreč pogosto ostajajo prezrte prav najbolj ranljive skupine – od starejših in invalidov do prebivalcev oddaljenih krajev.

Kako se premikamo Slovenci?

Čeprav se o trajnostnem prometu govori že dolgo, podatki kažejo, da se Slovenci še vedno trdno držimo volana. Statistični urad RS je leta 2021 ugotovil, da povprečen prebivalec na dan opravi 2,2 poti – več kot dve tretjini z avtomobilom. Z osebnimi vozili je bilo prevoženih kar 85 odstotkov vseh razdalj, z javnim prevozom pa zgolj pet.

Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se v sedmih od desetih primerov v avtomobilu pelje le voznik. To ne pomeni le večjega onesnaževanja in prometnih zastojev, temveč tudi visoke stroške za gospodinjstva. Ta so za osebno mobilnost v letu 2021 namenila skoraj 17 odstotkov svojega proračuna – največ v Evropski uniji.

Ob koncu leta 2023 je bilo v Sloveniji registriranih 1,23 milijona osebnih avtomobilov, kar je osemkrat več kot leta 1970. Trend je jasen: avtomobil je še vedno prevladujoče prevozno sredstvo.

133 občin v akciji

Kljub temu so lokalne skupnosti v zadnjih letih naredile pomembne korake k spremembam. Letos bo v kampanji sodelovalo 133 občin, med njimi številne z zelo konkretnimi projekti.

Med ukrepi, ki jih izpostavlja ministrstvo, so širitev in izboljšanje javnega prevoza, uvajanje prevozov na klic za prebivalce podeželja, razvoj sistemov sopotništva in deljenih prevozov, nova P&R parkirišča, varnejše poti za pešce in kolesarje ter bolj pregledne informacije za uporabnike.

Država je za izvedbo aktivnosti namenila 350 tisoč evrov, podporo pa je prejelo 52 občin. Posebno pozornost bo letos usmerjenih v projekte, ki naslavljajo t. i. prevozno revščino – torej primere, ko dostop do prevoza ni samoumeven.

Od akcij do trajnih sprememb

Čeprav Evropski teden mobilnosti vsako leto prinaša tudi ozaveščevalne dogodke in promocijo hoje, kolesarjenja ter javnega prevoza, pa je njegov dolgoročni učinek viden predvsem v trajnih ukrepih. V številnih občinah so prav v tem času nastale nove kolesarske poti, izboljšana avtobusna postajališča, sheme javnih koles in celo preurejeni trgi, kjer so avtomobile zamenjali ljudje.

Minister Kumer je ob tem poudaril: »Vsaka sprememba, pa čeprav majhna, šteje. Če se vsaj v času Evropskega tedna mobilnosti odločimo za hojo, kolesarjenje, sopotništvo ali javni prevoz, prispevamo k bolj zdravemu življenju, čistejšemu okolju in prijetnejšemu vsakdanu.«

Skupaj proti bolj pravični mobilnosti

Slovenija je del Evropskega tedna mobilnosti že od samega začetka leta 2002. V dveh desetletjih je pobuda prerasla okvir ozaveščevalne kampanje in postala platforma za konkretne spremembe. Letošnja tema »Mobilnost za vse!« pa jasno kaže, da bo prihodnost trajnostnega prometa odvisna tudi od vprašanja pravičnosti.

Če bo mobilnost dostopna vsem – starejšim, mladim, invalidom, prebivalcem oddaljenih vasi in mestnih sosesk – potem bo postala resnična osnova za bolj vključujočo družbo. Evropski teden mobilnosti 2025 je zato več kot le teden dogodkov. Je priložnost, da premislimo svoje navade in naredimo korak naprej v smeri pravičnejše, varnejše in okolju prijaznejše prihodnosti.