Čeprav novi predpisi še čakajo na potrditev Sveta EU, bodo omogočili državljanom, da tožijo svoje vlade in zahtevajo odškodnino, če bo njihovo zdravje ogroženo zaradi slabega zraka.
V skladu z novimi pravili bodo za leto 2030 določene strožje mejne vrednosti za nevarne onesnaževalce, kot so delci PM2.5 in PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2). Letne mejne vrednosti za PM2.5 bodo znižane s 25 µg/m³ na 10 µg/m³, za NO2 pa s 40 µg/m³ na 20 µg/m³, kar pomeni več kot prepolovitev trenutnih vrednosti.
Čeprav se novi standardi približujejo smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), še vedno niso popolnoma usklajeni z njimi. Evropska komisija bo zato vsakih pet let pregledala direktivo, da bi jo postopoma popolnoma uskladila s standardi WHO.
Onesnaženje zraka ostaja glavni okoljski vzrok prezgodnjih smrti v EU, saj vsako leto terja okoli 300.000 življenj, kot je navedeno v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta.
Novi kazalniki za kakovost zraka
Nova uredba bo prav tako povečala število merilnih točk za kakovost zraka v evropskih mestih, kar bo omogočilo primerljive, jasne in javno dostopne kazalnike kakovosti zraka. Ti kazalniki bodo prav tako nudili informacije o simptomih, povezanih z visoko onesnaženostjo, ter o zdravstvenih tveganjih, ki jih prinašajo posamezni onesnaževalci.
Prenovljena Direktiva o kakovosti zunanjega zraka (AAQD) naj bi pomagala doseči cilj EU o ničelni onesnaženosti zraka do leta 2050, kot je opredeljeno v Akcijskem načrtu za ničelno onesnaženost.
Možnost 10-letne odložitve za države članice
Preden nova pravila začnejo veljati, jih mora potrditi še Svet EU, ki predstavlja nacionalne vlade. Države članice bodo nato imele dve leti časa za uskladitev s predpisi. V določenih primerih, na primer ob potrebi po obsežni zamenjavi obstoječih sistemov za ogrevanje gospodinjstev, lahko države zaprosijo za 10-letno odložitev roka za leto 2030.
Vir: Balkan Green Energy News
