Nedavna, prva raziskava o evropskih trgovinah brez embalaže je vključevala tudi Slovenijo, rezultati pa v mesecu boja proti plastičnem onesnaževanju prinašajo pomembne izsledke.

Organizacija Zero Waste Europe je v začetku julija, meseca boja proti plastičnemu onesnaževanju, predstavila študija o trenutnem stanju in rasti števila trgovin brez embalaže. V študiji je sodelovala tudi Slovenija, celotna raziskava pa je pokazala, kako pomembne so (in bodo) za evropski trg trgovine brez embalaže. Nekaj pomembnih podatkov predstavljajo tudi slovenski Ekologi brez meja.

Raziskava je vključevala 268 trgovin iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Francije, Nemčije, Latvije, Slovenije, Španije in Ukrajine, pri čemer je bila v zadnjih 10 letih ugotovljena rast števila trgovin brez embalaže, vse več pa je tudi samega prometa v okviru zero waste trgovin. Slednji pa bo v prihodnosti se večji, saj se za prihodnost napoveduje (vsaj) 1,2 milijarde evrov prihodkov od prometa izdelkov na rinfuzo.

Več zero waste delovnih mest, manj embalaže

Trgovine brez embalaže v Evropi so pomembno prispevale k povečanju števila delovnih mest v tem sektorju, do leta 2023 bi tako naj bilo takih 10 000 mest. Prav tako se je z večanjem števila trgovin brez embalaže začelo tudi zmanjševanje količin embalaže, do leta 2023 bi je naj bilo v Evropski uniji manj za 5500 ton. Raziskava izpostavi, da trgovine ocenjujejo, da se v povprečju izognejo eni toni embalaže na leto.

Prav tako se je z večanjem števila trgovin brez embalaže začelo tudi zmanjševanje količin embalaže, do leta 2023 bi je naj bilo v Evropski uniji manj za 5500 ton.

V zero waste trgovinah je mogoče najti približno 70 % povsem brez embalaže, se pa trenutno večina, kar tri četrtine trgovin nahaja v mestnih središčih, le 6 % pa v vaseh in na podeželju. Povprečni prihodek trgovin znaša 170 000 evrov, številka pa še narašča, med najbolj prodajane izdelke pa sodijo hrana, pijača, nato čistila, kozmetični izdelki ter zero waste pripomočki, večina izdelkov pa je lokalnega izvora, kar prav tako sledi vrednotam trajnosti.

Časa za spremembe le še nekaj let

Ker vsak Evropejec letno proizvede okrog 173 kilogramov odpadne embalaže, cilji Evropske komisije pa do leta 2030 zahtevajo, da mora biti vsa plastična embalaža na evropskem trgu primerna za ponovno uporabo ali preprosta za recikliranje. Vse to pa je s podporo zero waste trgovinam in nadaljnjim odpiranjem novih veliko lažje doseči. Rešitev namreč ni v zmanjševanju količin odpadkov, ampak v spremembi življenjskega sloga – na zero waste.