Ta, predstavljen s strani Evropske komisije konec februarja, predstavlja eno ključnih prioritet Evropske unije v prizadevanjih za zeleni prehod.
Dogovor o čisti industriji služi kot načrt EU za krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva, hkrati pa pospešuje nujno razogljičenje proizvodnih panog po vsej Evropi. Poseben poudarek je namenjen energetsko intenzivnim industrijam, kot so jeklarstvo, kovinska in kemična industrija, ter razvoju in implementaciji čistih tehnologij, ki bodo v prihodnosti predstavljale temelj evropske konkurenčnosti.
Pomemben del strategije predstavlja tudi prehod v krožno gospodarstvo. Ministri so izpostavili ključno vlogo preprečevanja nastajanja odpadkov in učinkovitega ravnanja z njimi, ob doslednem upoštevanju hierarhije ravnanja z odpadki. Ponovna uporaba in recikliranje materialov bosta tako ohranjala vire v gospodarstvu dlje časa.
V živahni razpravi so ministri pozdravili sinergijo med podnebnimi cilji in cilji konkurenčnosti EU, ki jo prinaša Dogovor. Strinjali so se, da mora čisti prehod postati motor evropske industrije in pozvali k zagotovitvi ustreznih finančnih mehanizmov in podpor za uresničitev teh ambicioznih načrtov.
Razogličenje ni samo nujnost, ampak tudi priložnost
Državni sekretar Vajgl je v svojem prispevku izpostavil, da razogljičenje ni le nujnost, temveč tudi priložnost za krepitev konkurenčnosti evropske industrije. Ob tem je poudaril, da mora biti financiranje čistega prehoda pravično razporejeno med države članice, z upoštevanjem enakomerne geografske porazdelitve sredstev.
Poleg osrednje teme so ministri razpravljali tudi o globalni okoljski politiki, predvsem v luči kompleksnih geopolitičnih razmer. Posebno pozornost so namenili pripravam na 7. zasedanje Skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA), ki bo potekalo decembra letos, ter napredku pogajanj za oblikovanje pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta za preprečevanje onesnaževanja s plastiko. Slovenija aktivno podpira ta prizadevanja in si prizadeva za zaščito zdravja ljudi in okolja z ukrepi na vseh ravneh, ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva.
V okviru zasedanja je potekalo tudi neformalno srečanje Skupine za zeleno rast (GGG), katere članica je tudi Slovenija. Ministri so izmenjali mnenja o razogljičenju kot ključnem elementu Dogovora o čisti industriji in razpravljali o pomenu določitve ambicioznega dolgoročnega podnebnega cilja EU do leta 2040.
Državni sekretar Vajgl je izkoristil priložnost za številna bilateralna srečanja. Med drugim se je sestal s predstavniki kabinetov evropskih komisarjev za podnebje in okolje ter z generalnim direktorjem za podnebne spremembe. V pogovorih je poudaril pomen zagotavljanja konkurenčnosti EU ob hkratnem razogljičenju, pozval k ohranitvi ravni financiranja programa LIFE in opozoril na potrebo po povečanju kapacitet za termično obdelavo odpadkov v Sloveniji. Izpostavil je tudi pomen zadostnega in uravnoteženega financiranja ukrepov za uvajanje čistih tehnologij v Sloveniji.
Vir: MOPE
