Predvčerajšnjim je v državnem zboru potekalo glasovanje amandmaja k Zakonu o ohranjanju narave, ki ga je vložila opozicijska SNS. Zakon postavlja nemogoče pogoje za vključevanje nevladnih okoljevarstvenih organizacij pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Več o tem smo na našem portalu poročali v tem članku.
Sprejet tudi amandma k amandmaju
Poslanci odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so najprej z 12 glasovi ZA in 7 glasovi PROTI potrdili amandma na predlog SNS. Vendar pa je bo tem bil sprejet tudi amandma k amandmaju na ZON, ki ga je na seji odbora, v zadnjem trenutku, predlagala koalicijska stranka SMC. Ta sicer določenim organizacijam omogoča ohranitev statusa delovanja v javnem interesu, so zapisali na rtvslo. Sem sodijo predvsem ribiške družine, čebelarska društva, jamarska društva in tiste organizacije, ki skrbijo za za zavarovana območja.
»Zadeva je jasna,« je zapisal Rok Rozman iz Balkan River Defens. »Koalicija se je zbala pritiska,« je povedal in dodal, da so poslanci v svoje e-poštne nabiralnike v 4 dneh prejeli 11.000 sporočil, prav tako pa so jih pred parlamentom pred sejo odbora pričakali protestniki pod skupnim geslom »Narave ne damo«.
»Zadeva je jasna,« je zapisal Rok Rozman iz Balkan River Defens. »Koalicija se je zbala pritiska,« je povedal in dodal, da so poslanci v svoje e-poštne nabiralnike v 4 dneh prejeli 11.000 sporočil, prav tako pa so jih pred parlamentom pred sejo odbora pričakali protestniki pod skupnim geslom »Narave ne damo«. Kljub slabemu vremenu se je zbralo kar nekaj ljudi, ki so z domiselnimi transparenti sporočali poslancem, naj glasujejo v dobrobit narave. Protestniki ocenjujejo, da jih je bilo skupaj okrog 1000, na rtvslo pa so poročali, da jih je bilo okrog 300.
Z amandmajem k amandmaju, ki ga je vložila koalicijska SMC, so nekoliko vseeno omilili »pogoje za nevladne organizacije v javnem interesu ohranjanja narave, obenem pa nakazuje nesoglasja znotraj koalicije.« Kljub temu pa so poslanci odbora iz vrst koalicije glasovali enotno, glas podpore predlogu pa so dali tudi iz stranke SNS.
»Zakonodajno pravna služba Državnega zbora je na začetku seje sicer opozorila, da je predlagani in kasneje izglasovani amandma k amandmaju neustaven,« je še opozoril Rozman. »Za povrh vsega je med izjemno burno sejo, ki je trajala več kot 5 ur, minister Vizjak kot njegov naslednji korak napovedal še napad na Zakon o varovanju okolja,« je zaskrbljeno dodal.
Vzpostavlja se filter tistih, ki bodo imeli glas
»Izglasovanje amandmaja k amandmaju na noben način ni kompromis ali pozitiven kompromis za naravo. Nasprotno, izkazalo se je, da minister Vizjak ustvarja filter, s katerim bo izbral katere organizacije bodo lahko zagovarjale naravo in, da slovenski politiki ne upoštevajo določil demokratične ureditve in gredo pri napadu na naravo na vse ali nič,« je zaskrbljen Rozman.
»Pri Balkan River Defence sporočamo, da smo s tem izčrpali vse vzvode pravne države in bomo odslej pritiske vršili na ulici. Že v petek se ponovno, še v večjem številu, priključujemo pobudi Protest z balkonov gre na kolesa.«
»Pri Balkan River Defence sporočamo, da smo s tem izčrpali vse vzvode pravne države in bomo odslej pritiske vršili na ulici. Že v petek se ponovno, še v večjem številu, priključujemo pobudi Protest z balkonov gre na kolesa,« so še sporočili iz organizacije.
Zakrbljeni tudi Mladi za podnebno pravičnost
Ajda Cafun iz organizacije Mladi za podnebno pravičnost je do sprejetega zakona prav tako kritična. Za naš portal pojasni, da so v organizaciji nad izidom včerajšnjega glasovanja močno razočarani. »Skrbi nas, da se v današnjem času, ko bi moralo biti ohranjanje narave in prizadevanje za čisto okolje za zdajšnje in prihodnje generacije ena od prioritet državnih politik, odločevalcem zdi sprejemljivo šibiti Zakon o ohranjanju narave pod pretvezo delovanja v dobro družbe. Narava nima drugega zastopnika kot nevladnih organizacij in civilne družbe. V dozdajšnji ureditvi je imela civilna družba preko naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij možnost, da je obranila dolgoročne interese družbe po ohranjanju narave ter čistega in zdravega okolja. Poseg v Zakon o ohranjanju narave, ki bo do velike mere onemogočil varovanje narave in investitorjem na stežaj odprl vrata za izvedbo okoljsko spornih projektov, je zato povsem nesprejemljiv. Poleg tega je minister Vizjak napovedal podoben poseg tudi v Zakon o varstvu okolja (tj. zaostritev pogojev za status nevladne okoljevarstvene organizacije v javnem interesu),« pove.
»Skrbi nas, da se v današnjem času, ko bi moralo biti ohranjanje narave in prizadevanje za čisto okolje za zdajšnje in prihodnje generacije ena od prioritet državnih politik, odločevalcem zdi sprejemljivo šibiti Zakon o ohranjanju narave pod pretvezo delovanja v dobro družbe. Narava nima drugega zastopnika kot nevladnih organizacij in civilne družbe.«
Nesprejemljiva se jim zdijo »tudi zavajanja s strani koalicijskih poslancev, namreč okoljsko spornih projektov ne “ustavljajo, zavirajo” nevladne organizacije, ampak jih ustavi sodišče, potem ko (na predlog nevladne organizacije) ugotovi nezakonitost projekta.« Opozori, da če bi predlagani projekti dejansko upoštevali okoljsko in naravovarstveno zakonodajo ter uresničevali ustavno pravico prebivalcev do zdravega življenjskega okolja, do takšnih sporov sploh ne bi prihajalo. »Zaradi prekomernih posegov v naravo, ki je posledica brezmejnega zasledovanje rasti, smo priča vse bolj perečim podnebnim spremembam, masovnemu izumrtju vrst in preseganju nosilnosti planeta, da vzdržuje življenje, zato je tovrstna poteza povsem neskladna s pozivi znanosti in je v škodo večini. Gre za odmik od podnebno pravične družbe, za katero si v gibanju prizadevamo,« zaključi Cafunova
