Maribor se je v zadnjem evropskem poročilu po kvaliteti zraka znašel precej nizko, na posebni interaktivni platformi pa si lahko uvrstitev in podatke ogledate tudi sami.

Med 323 mesti se je v najnovejšem poročilu Evropske agencije za okolje Maribor po kakovosti dihanega zraka znašel na 212. mestu, s čimer se uvršča med mesta z ne preveč dobro, hkrati pa ne najslabšo kakovostjo zraka. Ljubljana se je odrezala še slabše, saj se je znašla na 260. mestu na lestvici, med zmagovalce z najčistejšim zrakom pa se uvrščata Umeå na Švedskem in Tampere na Finskem. Slabši zrak je raziskava našla predvsem v vzhodnoevropskih mestih, ki se še niso odpovedala premogu, med njimi so tako Slavonski Brod na Hrvaškem, italijanska Cremona ter Nowy Sacz na Poljskem.

Ne najslabši, a ne najboljši

Zadovoljivo kvaliteto zraka ima glede na poročilo 127 evropskih mest, kar predstavlja 40 % vseh v raziskavo vključenih mest, medtem ko preostalih 60 % standardov kvalitete žal ne dosega, s čimer opozorilo o onesnaževanju zraka ter njegovih posledicah na zdravje ostaja še kako resno.

Foto: EEA

Foto: EEA

Raziskovalci so v študiji merili količino delcev s premerom med 2,5 in 10 µm ter delcev, manjših od 2,5 µm, ki lahko zaidejo v naše dihalne poti, pri čemer večji ostanejo v zgornjem delu, manjši pa se lahko znajdejo globoko v pljučih, WHO priporoča, da je povprečna količina delcev v zraku pod 10 μg/m3. V Ljubljani, ki so jo označili z rdečo barvo, je tako raven onesnaženosti z delci 16,2 μg/m3. V Mariboru so izmerili vrednost 12,87 μg/m3, s čimer smo si prislužili oranžno oznako, ki sicer ni tako slaba kot ljubljanska, a še vseeno opozarja, da ne dihamo najboljšega možnega zraka.

Mesta z najboljšim zrakom

  1. Umeå (Švedska)
  2. Tampere (Finska)
  3. Funchal (Potrugalska)
  4. Tallinn (Estonija)
  5. Bergen (Norveška)
  6. Uppsala (Švedska)
  7. Narava (Estonija)
  8. Salamanca (Španija)
  9. Stockholm (Švedska)
  10. Tartu (Estonija)

Kaj lahko storimo za čistejši zrak?

V zadnjih letih se je sicer v Evropi zaradi vse strožje okoljske zakonodaje, postavljenih pragov in meja ter številnih zelenih ukrepov, predvsem pa obsežnega vlaganja v zeleno energijo ter odpovedovanja premogu kakovost zraka precej izboljšala, kar nakazuje tudi vse manjše število smrti, ki bi bile štete kot posledica onesnaženega zraka, manj pa je tudi s slabim zrakom povezanih bolezni. Vseeno poročilo dokazuje, da ravni delcev niso optimalne, za kakovost zraka pa bi se dalo storiti še več.

Celotno najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje o kakovosti zraka je dostopno na naslednji povezavi.

Podatke o kakovosti zraka lahko odslej spremljamo tudi sami, saj je Evropska agencija za okolje pred kratkim predstavila nov interaktivni portal, ki omogoča, da med mesti izberemo svoje ter sami preverimo njegove podatke. Portal je dostopen na naslednji povezavi.