Sprejet je bil Pakt o podnebni enotnosti, ki med drugim določa, da bodo razvite države, vključno s Slovenijo, od leta 2025 dalje vsako leto zagotovile vsaj 300 milijard dolarjev pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami.

300 milijard: obljuba ali začetek nove realnosti?

Finančni dogovor naj bi predstavljal »realno osnovo in ravnotežje med željami ter zmožnostmi držav«, vendar so občutki ob njegovem sprejetju mešani. Minister za okolje, podnebje in energijo, Bojan Kumer, je poudaril, da kljub temu, da gre za pomemben korak, dogovor ne zadostuje za omejitev segrevanja na ključnih 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi. Sedanje politike nas, kot kaže, usmerjajo proti katastrofalnim b segrevanja do konca stoletja.

Minister je opozoril na nujnost bolj ambicioznih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in postopno odpravo fosilnih goriv. Obenem je izrazil podporo nadaljnjemu sodelovanju v okviru »Koalicije visoko ambicioznih držav«, ki si prizadeva za odločnejše ukrepe.

Globalna solidarnost pod drobnogledom

Pakt o podnebni enotnosti uvaja tudi cilj povečanja celotnega financiranja za podnebne ukrepe v državah v razvoju na 1,3 milijarde dolarjev letno do leta 2035, pri čemer se spodbuja sodelovanje med državami v razvoju, zlasti prek partnerstev Jug-Jug.

Čeprav je dogovor korak naprej, ostajajo odprta vprašanja, kako bodo sredstva porazdeljena in učinkovito uporabljena. Kritiki opozarjajo, da brez jasnih meril za spremljanje porabe ta sredstva morda ne bodo dosegla najbolj ranljivih skupnosti, ki podnebne spremembe že občutijo vsak dan.

Ambicije in pomanjkljivosti: spolna enakost in pravice

Na konferenci je bil potrjen tudi dokument o enakosti spolov, ki priznava potrebo po posebni podpori ženskam in dekletom, ki so pogosto nesorazmerno prizadete zaradi podnebnih kriz. Kljub temu pa ključne odločitve niso vključile jezika o človekovih pravicah in enakosti spolov v takšni meri, kot so si prizadevale nekatere države, med njimi članice Evropske unije.

Prilagajanje podnebnim spremembam: iskanje ravnovesja med postopnostjo in transformacijo

Dogovor potrjuje nadaljnje delovanje Globalnega cilja za prilagajanje, pri čemer je prepoznano, da sta tako postopni kot transformativni pristopi ključna za zaščito blaginje ljudi in planeta. Usmeritve vključujejo uporabo kazalnikov za merjenje napredka, kar naj bi zagotovilo bolj učinkovito prilagajanje in reševanje življenj v kriznih razmerah.

Pravila igre za mednarodno sodelovanje

Pomemben preboj predstavlja tudi sprejetje pravil za izvajanje 6. člena Pariškega sporazuma, ki omogoča mednarodno sodelovanje pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Prav ta člen je ključen za podporo nacionalnim zavezam in usklajenim globalnim ukrepom.

Zmagoslavje ali kompromis?

Odločitve COP29 so rezultat težkih kompromisov, saj morajo soglasno potrditi skoraj 200 držav. Čeprav so bile potrjene pomembne smernice za prihodnje ukrepanje, se mnogi sprašujejo, ali je to dovolj. »Svet se premika prepočasi, glede na to, kako hitro se podnebje spreminja,« je pojasnil eden izmed delegatov.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo